Včeraj sva se z mojo drago odpravila na potepanje po jesenski naravi. Obiskala sva vas Srednji vrh in se od tam odpravila proti Trupejevemu poldnevu. Izbrala sva si pot ob potoku Hladnik proti lovski koči, kamor sva prišla po dobri uri počasne hoje z obilico slikanja. Tam sva pojedla malico in uživala v naravi (del [...]

Včeraj sva se z mojo drago odpravila na potepanje po jesenski naravi. Obiskala sva vas Srednji vrh in se od tam odpravila proti Trupejevemu poldnevu. Izbrala sva si pot ob potoku Hladnik proti lovski koči, kamor sva prišla po dobri uri počasne hoje z obilico slikanja. Tam sva pojedla malico in uživala v naravi (del lahko vidite na prejšnjem blogu). Sledila je napačna odločitev, za kočo sva zavila proti levi in strmo proti vrhu. Če bi šla po ravnem na desno bi bil najin izlet malce lažji, prav tako se verjetno tudi ne bi izgubila.

No kakorkoli že, pot sva nadaljevala ob potoku Žlebnica.

Po kakšnih štiristo metrih višine sva se izgubila, saj sva iz poti zašla preveč prti levi. Vseeno sva uživala v čudovitih barvah jeseni, a malce strahu je bilo prisotno. Po napornih prečenjih levo in desno sva le našla žleb, po katerem sva prilezla do sem.

Ob razgledu, ki ga vidite na tejle sliki sva si odpočila in se pripravila na spust proti lovski koči in avtu, ki sva ga dosegla po šestih urah od pričetka izleta.

Sam izlet je v tem letnem času čudovit, ni pretoplo niti prehladno, barve jeseni so naju popolnoma prevzele, zato sva naredila številne posnetke. Pot ni bila zelo naporna, a sva se kar prijetno spotila. Toplo priporočam!