Comments on: Duhovni ljudje so strašno duhovni v svoji duhovnosti http://luka.bubi.si/2006/06/duhovni-ljudje-so-strasno-duhovni-v-svoji-duhovnosti/ Včasih zalijem rože, preberem kakšno knjigo ali pa grem na sprehod Thu, 09 Feb 2012 11:57:28 +0000 hourly 1 http://wordpress.org/?v=3.3.1 By: Luka Oman http://luka.bubi.si/2006/06/duhovni-ljudje-so-strasno-duhovni-v-svoji-duhovnosti/#comment-45 Luka Oman Mon, 26 Jun 2006 07:56:00 +0000 http://luka.bubi.si/?p=84#comment-45 Ravno to, kar si na koncu napisal, sem želel poudariti. Kaj ti pomagajo vse te moči, če jih uporabljaš zgolj za zabavanje sebe in okolice, ne pa za lasten nadaljni razvoj. Pri omenjenem citatu pa sem morda res idejo zapisal rahlo ekstremno. Pod "upošteva" ni mišljeno, da jo ignorira. Zgolj, da je ne sledi. Ko naletim na meni nepoznano filozofijo/religijo/pot jo seveda si ogledam, jo poskušam spoznati in razumeti in izluščiti njeno bistvo, za katerega se povečini izkaže, da mi je že znano. Prav tako si ogledam metode, s katerimi ta pot dela. A poskušam se ne ujeti v spone dane poti, poskušam ohraniti svojo individualnost. Tudi če navidezno hodim po poti večje religije nisem ujet v to pot in jo lahko, kadarkoli me bo pričela omejevati, zapustim. V postu sem ponovno poskušal preseči dualistično gledanje na svet. Prikazal sem dve osebi, za katero lahko uganeš, da gre za eno in isto bitje, in situacijo - srečanje z ezoteričnimi prvinami. Nakazal sem dve poti, po katerih lahko posameznik stopa, obe sta pravi, a obe skrajni. Obe poti tudi potrebujeta še številne nadgradnje, da bi lahko bili resnično uspešni. Pomemben se mi zdi konec - moje zadnje retorično vprašanje: "Ali morda samo še tole napišem in grem naprej z življenjem?" Tu presežem ta dualizem, to vprašanje o pravi/nepravi poti, o boljšem in slabšem. Tu zgolj živim in živim dalje. Neko idejo sem želel posredovati naprej, to sem naredil, sedaj pa živim dalje... Ravno to, kar si na koncu napisal, sem želel poudariti. Kaj ti pomagajo vse te moči, če jih uporabljaš zgolj za zabavanje sebe in okolice, ne pa za lasten nadaljni razvoj.
Pri omenjenem citatu pa sem morda res idejo zapisal rahlo ekstremno. Pod “upošteva” ni mišljeno, da jo ignorira. Zgolj, da je ne sledi. Ko naletim na meni nepoznano filozofijo/religijo/pot jo seveda si ogledam, jo poskušam spoznati in razumeti in izluščiti njeno bistvo, za katerega se povečini izkaže, da mi je že znano. Prav tako si ogledam metode, s katerimi ta pot dela. A poskušam se ne ujeti v spone dane poti, poskušam ohraniti svojo individualnost. Tudi če navidezno hodim po poti večje religije nisem ujet v to pot in jo lahko, kadarkoli me bo pričela omejevati, zapustim.
V postu sem ponovno poskušal preseči dualistično gledanje na svet. Prikazal sem dve osebi, za katero lahko uganeš, da gre za eno in isto bitje, in situacijo – srečanje z ezoteričnimi prvinami. Nakazal sem dve poti, po katerih lahko posameznik stopa, obe sta pravi, a obe skrajni. Obe poti tudi potrebujeta še številne nadgradnje, da bi lahko bili resnično uspešni.
Pomemben se mi zdi konec – moje zadnje retorično vprašanje: “Ali morda samo še tole napišem in grem naprej z življenjem?” Tu presežem ta dualizem, to vprašanje o pravi/nepravi poti, o boljšem in slabšem. Tu zgolj živim in živim dalje. Neko idejo sem želel posredovati naprej, to sem naredil, sedaj pa živim dalje…

]]> By: Agapetos Typhonis http://luka.bubi.si/2006/06/duhovni-ljudje-so-strasno-duhovni-v-svoji-duhovnosti/#comment-44 Agapetos Typhonis Mon, 26 Jun 2006 07:16:21 +0000 http://luka.bubi.si/?p=84#comment-44 Napisal si: <em><strong>"Vsak od nas</strong> si ob poslušanju samega sebe izbere svojo pot. Drugih poti ne obsoja, <strong>drugih poti ne upošteva</strong>."</em> Jaz ne bi šel v tak ekstrem. Če govorim samo sam zase, lahko rečem, da poizkušam iz vsake duhovne tradicije potegniti kaj koristnega, celo iz krščanstva. Kljub temu, da stremim k vama margi in setianizmu mislim, da je ultimativni odraz le-teh prav preseganje vsakršnih okvirjev in spon. Nekatere duhovne poti in metode priznavam (večinoma tiste, ki niso plitke in skomercializirane), druge pa ne. Tako, na primer, ne priznavam večine katoliških ločin, ki nimajo nikakršne veze z izvirnim krščanstvom in Jezusovimi nauki. Glede "lebdenja" in drugih pojavov: znajo biti precej subjektivni in v mnogih primerih plod domišljije. Dober preizkus teh zmožnosti je, da jih lahko pristno poustvarimo kadarkoli želimo. Vendar je, bolj kot vsi ti občutki, pomembna duhovna evolucija. Kaj ti pomaga, če lahko "lebdiš", ko pa je še vedno tvoj gospodar ego. Napisal si:
“Vsak od nas si ob poslušanju samega sebe izbere svojo pot. Drugih poti ne obsoja, drugih poti ne upošteva.”

Jaz ne bi šel v tak ekstrem. Če govorim samo sam zase, lahko rečem, da poizkušam iz vsake duhovne tradicije potegniti kaj koristnega, celo iz krščanstva. Kljub temu, da stremim k vama margi in setianizmu mislim, da je ultimativni odraz le-teh prav preseganje vsakršnih okvirjev in spon. Nekatere duhovne poti in metode priznavam (večinoma tiste, ki niso plitke in skomercializirane), druge pa ne. Tako, na primer, ne priznavam večine katoliških ločin, ki nimajo nikakršne veze z izvirnim krščanstvom in Jezusovimi nauki.

Glede “lebdenja” in drugih pojavov: znajo biti precej subjektivni in v mnogih primerih plod domišljije. Dober preizkus teh zmožnosti je, da jih lahko pristno poustvarimo kadarkoli želimo. Vendar je, bolj kot vsi ti občutki, pomembna duhovna evolucija. Kaj ti pomaga, če lahko “lebdiš”, ko pa je še vedno tvoj gospodar ego.

]]>