Ne glede na to, kako visoko imam mnenje o sebi, kako se trudim delati dobro in imeti vsaj nevtralno mnenje o ljudeh, če jih že ne morem spoštovati ali sočustvovati z njimi, pa sem še vedno krvav pod kožo. Še vedno v sebi skrivam veselje nad nesrečo sovražnikov, še vedno v sebi nosim iskro nasprotovanja [...]

Ne glede na to, kako visoko imam mnenje o sebi, kako se trudim delati dobro in imeti vsaj nevtralno mnenje o ljudeh, če jih že ne morem spoštovati ali sočustvovati z njimi, pa sem še vedno krvav pod kožo. Še vedno v sebi skrivam veselje nad nesrečo sovražnikov, še vedno v sebi nosim iskro nasprotovanja sovražniku, še vedno v sebi nosim sovražnike in sovraštvo. To me žalosti.

Nekdo mi je v preteklosti dejal, da mora posvečenec najprej spoznati sovraštvo in ljubezen, dva ekstremna pola v interakcijah z soljudmi, šele nato se lahko poda na duhovno potovanje. Šele ob močnih čustvih se lahko namreč razvije vpogled nad celoten spekter naše biti, šele nato smo izkusili življenje.

Ampak jaz tega ne potrebujem več. Vsaj mislim, da ne. Kajti obe čustvi poznam. Ljubim z vsem srcem. Sočustvujem z vsem srcem. In kot mi je meditacija razkrila in so mi sanje pokazale še vedno sovražim. A sovraštvo me žalosti. Ne vidim kako bi mi to lahko prineslo kakšen napredek, čutim pa, da me to drži nazaj, da ne morem uspeti tako, kot bi želel. Hkrati pa se mi zdi, da ni prav potlačiti čustva ampak mu moramo pustiti, da gre svojo pot. Ampak ali sem s tem, ko sem mu v sanjah pustil, da se izživlja in živi, posejal seme “slabe” karme¹?

Rešitev, ki jo v srcu čutim, je, da pustim tudi sovraštvu, da gre svojo pot in da se ne oziram nanj. Da ga ne hranim s tem, da ga še dodatno podžigam, da ga ne hranim s tem, da ga tlačim in mu branim njegov obstoj².

1. Karma ne more biti slaba, niti dobra, zgolj je. Mišljena so semena, ki me bodo v prihodnosti zadrževala v območju slepote v območju nemirnosti in nezbranosti (v svetu samsare). [↩]
2. Clarity mi je ravno v teh dnevih poslal povabilo na vikend program za delo s čustvi, ki pa se ga zaradi pomanjkanja časa ne bom mogel udeležiti. Morda bo v jeseni kaj boljši urnik… [↩]