Pravijo da tisti, ki visoko leta lahko nizko pade. Padec sem izkusil na lastni koži. Pravijo pa tudi, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Tudi opekel bi se lahko huje, kot sem se. Trenutno stanje moje psihe bi bilo najlepše opisati kot “nihajoče”. Utrujenost, uspehi in padci zaznamujejo to neravnovesje [...]

Pravijo da tisti, ki visoko leta lahko nizko pade. Padec sem izkusil na lastni koži. Pravijo pa tudi, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Tudi opekel bi se lahko huje, kot sem se.

Trenutno stanje moje psihe bi bilo najlepše opisati kot “nihajoče”. Utrujenost, uspehi in padci zaznamujejo to neravnovesje in ga spremenijo v kup ekstremov. Ko mi gre vse dobro letim, ko se mi podre en načrt se kot hiša iz kart sesuje cel svet.

Zanimivo je, da v kriznih trenutkih odkriješ tisto, kar si dolgo časa iskal. Najdeš napake in ovire, srečaš svoj resnični jaz, temno plat svojega resničnega jaza. Najdeš vse tisto, kar si dolgo časa prišteval k nočnim moram. Izkušnja je tako neprijetna, da se po vrnitvi v bolj prijetno stanje ne želiš več srečati s takimi spoznanji, rajši opustiš delo, ki si ga opravljal več let. Opustiš duhovnost.

A jaz sem že predaleč. Vem, kaj je moja pot in vem, kaj taka spoznanja pomenijo. Ne vem pa še, kako jih izkoristiti za razvoj. So del mene, so del ega?