Glas tišine se razlega po nižini. Rosa se blesketa na travniku. Blag vetrič premika iglice na bližnji smreki in mi hladi kožo. Oblačno je, ko sedem na tla. Sonce se za trenutek prikaže skozi sivo meglico. Zaprem oči in vdihnem. In izdihnem. Vonj mi pove: jutro je rojeno. Sedaj lahko pričnem tudi jaz.
Glas tišine se razlega po nižini. Rosa se blesketa na travniku. Blag vetrič premika iglice na bližnji smreki in mi hladi kožo. Oblačno je, ko sedem na tla. Sonce se za trenutek prikaže skozi sivo meglico. Zaprem oči in vdihnem. In izdihnem. Vonj mi pove: jutro je rojeno. Sedaj lahko pričnem tudi jaz.
Zapis je shranjen pod: Razmišljanja in označen kot Duhovnost, meditacija.
