Bloganje je postalo vedno bolj razširjeno med ljudmi, a čeprav število blogov narašča pa število kvalitetnih blogov pada. Vsaj število blogov, ki se meni zdijo kvalitetni in ki jih rad berem. In kakšnih blogov si želim? V prvi vrsti o to blogi z duhovno vsebino. Ljudje, ki se ukvarjajo z duhovnimi praksami, ki pišejo o [...]
Bloganje je postalo vedno bolj razširjeno med ljudmi, a čeprav število blogov narašča pa število kvalitetnih blogov pada. Vsaj število blogov, ki se meni zdijo kvalitetni in ki jih rad berem. In kakšnih blogov si želim?
V prvi vrsti o to blogi z duhovno vsebino. Ljudje, ki se ukvarjajo z duhovnimi praksami, ki pišejo o njih TER o svojih razmišljanjih na to temo. Da, take želim brati! Dobra primera sta Clarity in Agapetos.
Nato so to osebno razmišljujoči blogi. A v prvi vrsti osebni. Odličen primer je recimo dnevnik bežečega norca, ki je ubral zanimiv pristop k reševanju osebne krize. Ne jamra (preveč) ampak gleda na situacijo izrazito s stališča samo spoznavanja in ni ga strah o tem pisati širši javnosti. Upam, da bo dnevnik ostal na tem nivoju tudi glede na zadnje dogodke. Prijatelj ima blog s podobno tematiko. A on včasih zaide v področja, ki me ne zanimajo tako močno. A to je blog o njegovem življenju in o njegovem razmišljanju, tako da so tudi ta branja vpogled v njegov svet.
Ne smem pozabiti tematsko raznolikega, a hkrati izrazito humanističnega bloga, ki ga piše BrinovaJagoda. Slog pisanja, ideje, predvsem pa sporočila, ki jih pošilja v svet, so tisto, kar človeka pritegne.
Ne zanimajo pa me blogi s politično vsebino, gospodarskimi novicami. Prav tako je na spletu veliko blogov, ki jih pišejo najstniki in ki besedo dnevnik razumejo tako, kot sem jo jaz v tistih letih – seznam opravkov, ki sem jih tekom dneva naredil. Dobro, tudi taki blog obstajajo in z njimi ni nič narobe – za njihovo populacijo. Predvsem je pa preveč ljudi, ki po nekaj mesecih obupajo…
Uh, kmalu bi pozabil omeniti kategorijo blogov, ki jih je pa resnično premalo. Nekakšna mešanica potopisov, opisev krajev ter fotografij. Želel bi si ažuren blog, kjer bi se avtor tedensko odpravljal na razna potepanja po Sloveniji, naredil nekaj lepih, zanimivih posnetkov (ne fotoreportaže ampak bolj fotografijo na nivoju), ter opisal ta svoj izlet. V tujini se temu približa blog strani Freefoto.com, pri nas pa Michael.
Zapis je shranjen pod: Računalništvo in označen kot blog.
Zanimivo razmišljanje Luka. Meni so všeč blogi z določeno tematiko, npr. o računalništvu, internetu. Rada prebiram tudi družinske bloge, zgode in nezgode v mladih družinah. Pa bloge s knjižnimi recenzijami. In bloge o kuharskih mojstrovinah. Rada prebiram tudi bloge ljudi, ki mislijo s svojo glavo in ne obsojajo vsepovprek.
Vidiš, blogi s knjižnimi recenzijami so tudi zanimivi. Če so seveda dobro spisani in ne gre samo za hvalo/grajo brez razmisleka. Ko omenjaš družinske bloge – rad imam, če so osebni. Ne toliko kaj so počeli in kje so bili, ampak tudi kaj so pri tem občutili, s kakšnimi težavami so se srečali in kako so jih rešili. Recimo ravno tvoj zadnji zapis o jabolčnem soku je tak primer – opišeš početje, nato pa dodaš še drobec osebnega doživetja s področja “straniščnega” humorja, ki po mojem mišljenju spremlja vsaj 90% družin, ki so kdaj delale ali vsaj pile tak sok (mi, še posebej jaz, to tematiko dobro poznam
). Pisanje brez te osebne note mi ni tako zelo zanimivo…
Upam, da boš še kdaj zajadrala semle in se vključila v kakšno diskusijo.
Z veseljem. Če boš dobro pisal, bom tudi brala
V bistvu svoj blog pišem iz dveh, za moje pojme, zdravih razlogov: 1. zato ker me pisanje veseli in ker s pomočjo konstruktivnih komentarjev ostrim svoje zaznave, ter 2. ker želim med bralce razširiti svetlobo samospoznanja. Ponavadi se ogibam branju zdolgočasenih blogov, ki so sami sebi namen. Dobra stran staromodnih osebnih dnevnikov (tistih, ki so jih pisali v bloke ali zvezke) je bila, da so bili napisani bolj estetsko, saj so se njihovi avtorji res trudili organizirati mislil, preden so jih zapisali na papir. Blog pa zahteva več samodiscipline in samokritičnosti, ki jo na žalost pri mnogih primanjkuje. Veseli me, Luka, da tvoj blog ni eden iz med njih – redno in rad ga spremljam.
Hvala Agapetos! Čeprav moram reči, da moj osebni dnevnik ne sledi ravno tvojemu opisu – kakšni vnosi so brez repa in glave, a ravno ti vnosi povedo več o meni kot pa besede na spletnem dnevniku. Se pa trudim oba dnevnika držati na tem višjem nivoju. Kot pa veš sem tudi sam reden bralec tvojih zapisov!
Hvala, Luka, za omembo.
Meni je pri tvojem blogu všeč predvsem to, da te lahko na nek način postopno spoznavam skozi tvoja razmišljanja in se hkrati učim o duhovnosti, budizmu. Na lep način ti je uspelo združiti lastne vtise in formalno znanje, poleg tega pa je zadeva še stilsko dovršena, kar je velik plus. Kar tako naprej!
Zanimivo, da si bežečega uvrstil kot prvega na seznam. Recimo zadnjič sem na Siol naletel na blog, kjer avtor komentira ostale bloge. In je ugotovil precej podobno.
Sara: hvala za pohvale. Edino kar bi opozoril je, da sicer stojim za besedami, ki jih zapišem o budizmu, a nisem član te religije niti nimam formalno potrjenega znanja, tako da lahko kje storim kakšno napako. Upam pa, da me bodo, če to storim, popravili!
Tomi: Sem videl ta blog, o katerem govoriš. Bežečega norca občasno spremljam že dalj časa, saj mi je všeč njegov slog pisanja – kot sem zapisal. Nimam pa nobene povezave z omenjenim blogom, drugače ne bi pisal po dvakrat isto zadevo. Moj post je nastal bolj kot odgovor na trenutno dogajanje glede sloblogi.net situacije in ne toliko kot posledica bloga o recenzijah.
Luka: saj verjamem, da nimaš še enega bloga s podobno vsebino, ker si že enkrat pisal o AW-jih in pomnogoterenih blogih, tako da težko, da bi sedaj tudi ti eden od teh.