To sem pa že resnično potreboval! Študija prost vikend! In izlet v naravo. Po četrtku sem skoraj cel petek porabil, da sem si spočil živce in uredil misli ter preklopil svoj “termostat” na lenarjenje. Danes pa smo se Bubiji (poleg mene in Špele sedaj Bubije sestavlja tudi kuža Podi) odpravili na prvi skupni izlet v [...]

To sem pa že resnično potreboval! Študija prost vikend! In izlet v naravo. Po četrtku sem skoraj cel petek porabil, da sem si spočil živce in uredil misli ter preklopil svoj “termostat” na lenarjenje. Danes pa smo se Bubiji (poleg mene in Špele sedaj Bubije sestavlja tudi kuža Podi) odpravili na prvi skupni izlet v naravo.

Pot nas je vodila od Javornika, kjer smo pustili avto, prek Čepulj in Planice do Križne gore. Podi je pridno hodil in naju tako spravil v dobro voljo ter odgnal skrbi. Pri treh mesecih namreč ne pričakuješ, da bo lahko stopical celo pot ob tebi. No brez obveznih počitkov pač ni šlo, a so le-ti prišli prav za opazovanje jesensko obarvanega gozda. Ponovno je pel fotoaparat, kateremu je kartica zdržala točno do Križne gore, tam pa sva naredila zadnjo sliko.

Pot nazaj smo prehodili v iskanju primernih motivov za slike, saj nisem bil prepričan, ali je kartica resnično polna ali se je ob menjavi baterij le izklopil zvok zaslonke. Tako sem poslikal še cel kup poziranj Bubike in Podija; slike pa so sedaj le v mojem internem spominu

Pri gostilni na Križni gori se mi je pa zgodilo, da sem med pogovorom o tem, kdaj bomo prišli domov, postal slabe volje in pričel razmišljati, kako mi bo spet en dan šel po gobe, in kako se bom učil samo kakšno urico ali dve. Nato pa sem padel v smeh: danes imam vendar prost dan! Hehe, navada je res železna srajca

Pa lep vikend tudi ostalim!