Ste že opazili, da je pri nas vedno več nezadovoljstva? Pritožujemo se čez vse; od politikov, strank, prek zdravstva, šolstva, vojske, policije, pa tja do sosedov. Nezadovoljstvo se je razširilo kot kuga prek cele države. Najlažje je kritizirati. Se postaviti na eno stran in udrihati po drugi. To, da se človek postavi na eno stran, [...]

Ste že opazili, da je pri nas vedno več nezadovoljstva? Pritožujemo se čez vse; od politikov, strank, prek zdravstva, šolstva, vojske, policije, pa tja do sosedov. Nezadovoljstvo se je razširilo kot kuga prek cele države.

Najlažje je kritizirati. Se postaviti na eno stran in udrihati po drugi. To, da se človek postavi na eno stran, si ustali mnenje o določeni situaciji, je pravzaprav dobro, slabo je to, da svojo dejavnost usmeri v kritiziranje druge strani namesto da bi pripravil predloge in načrte, ter pričel z izgradnjo boljšega sveta.

Sam priznavam svoje napake. Da, tudi v meni je bila ta težnja po kritiziranju. Tudi sam sem rajši grajal kot pa hvalil, rajši rušil, kar mi ne odgovarja namesto da bi gradil tisto, kar si želim. Tudi v meni je raslo nezadovoljstvo. Dokler nisem videl, da svet ni črno-bel. Da se v vsem njegovem trpljenju najdejo lepe, pozitivne lastnosti.

Pričel sem s spremembo sebe. Sveta ne bom spremenil, a ker ga soustvarjam, bom morda prispeval kaj k tem, da se bo spremenil. Da ga bomo skupaj spremenili.