Pred časom me je prijatelj obtožil, da vse svoje ideje pobiram od drugih. Da sem še take volje, kot so drugi. Morda res tako zgleda. O trenutnem stanju sem želel pisati že par dni, a me je vedno kaj obrnilo. Danes pa preberem, da je Clarityev dan prav podoben mojemu. V svojo obrambo, da nisem [...]
Pred časom me je prijatelj obtožil, da vse svoje ideje pobiram od drugih. Da sem še take volje, kot so drugi. Morda res tako zgleda. O trenutnem stanju sem želel pisati že par dni, a me je vedno kaj obrnilo. Danes pa preberem, da je Clarityev dan prav podoben mojemu. V svojo obrambo, da nisem zgolj kopiral svojega brez-motivacijskega razpoloženja naj navedem to, da se me tako stanje drži že cel teden ali še celo več.
Sicer ne vem ali so se v meni zaredili kakšni škodljivi paraziti ali je vse to posledica letnega časa, vremena ali celo lune, ampak tako je, da sem bolj ali manj brez volje. Obdobje po opravljenem izpitu so kasnejši dogodki prav lepo zabrisali in potlačili v pozabo, tako da sedaj ponovno životarim nekje med slabo voljo in mlačno voljo.
Zanimivo je, da postajam vedno bolj nevtralen. Sredinski. A ne tako, kot bi si to želel. Preveč sem namreč brez volje, preveč otožen. Hehe, kot bi častil žalost in patetiko. Hehe, res pa je, da z zapisovanjem teh mojih misli in občutkov postajam vedno boljše volje. Hehe, svetobolje je, ko ga uspeš videti skozi nevtralne oči, res smešno. Ravno zaradi te patetike ga je verjetno tako težko zaupati drugim. V sebi namreč vsak od nas ve, da bo deležen smeha in kar še še slabše, smeh bo čisto upravičen.
Bodi dovolj za danes, morda že jutri zapišem kakšne bolj pametne besede.
Zapis je shranjen pod: Razmišljanja in označen kot lenoba, osebno, razmišljanja, težave.
Napisal si: “Pred časom me je prijatelj obtožil, da vse svoje ideje pobiram od drugih…”
Verjetno tudi on ni edinstveno izviren primerek svoje vrste, le zaveda se ne. Jaz odkrito priznam, da je veliko mojih idej izposojenih. To še posebej velja za duhovnost. Zakaj bi izumljal toplo vodo, če so veliki mojstri že pred mano spoznali ta načela in jih izpilili do globoke modrosti. Raje njihove nauke uporabim in s tem učinkoviteje rastem.
Spomnim se na nauk jezikovne igre, ki sem jo nedavno objavil na mojem blogu. Zakaj bi se obremenjeval kaj je moje in kaj je tvoje, ko si pa v resnici nobene stvari ni moč lastiti. Celo telo, karakter, ego, um moramo ob smrti zapustiti.
Točno tako! Okolje vpliva na nas in iz okolja črpamo inspiracijo. Še celo ko nekaj povsem sami ugotovimo obstaja velika verjetnost, da je kdo to že pred nami kje zapisal ali izrekel. Če pa si kdo kaj kupi, obišče kak kraj ali naredi kakšno dejanje mu pa po mojem mišljenju tudi ne mora nihče očitati, da ga je kopiral. Glede na to, da je bil predmet na prodaj, da je šlo za svetovne atrakcije in za boljše dejanje mislil da si nihče ne more lastiti kakšnih pravic ali obtoževati drugega da kopira. Dobro pri dejanju lahko, ampak če je boljša opcija bi bil pač cepec če bi vztrajal pri svoji, slabši…