Vsi vemo, kaj je to svoboda. Vsak od nas se igra z željo po tem, da bi bil resnično svoboden. Pa je to res tisto, kar si želimo? Je to sploh možno doseči in če je, za kakšno ceno? Pretekli teden sva s prijateljico v najinem projektu preučevala Runo Uruz. Cel teden sem imel težave [...]
Vsi vemo, kaj je to svoboda. Vsak od nas se igra z željo po tem, da bi bil resnično svoboden. Pa je to res tisto, kar si želimo? Je to sploh možno doseči in če je, za kakšno ceno?
Pretekli teden sva s prijateljico v najinem projektu preučevala Runo Uruz. Cel teden sem imel težave z njo, nikakor je nisem mogel začutiti. Ko sem konec tedna le našel nek stik, neko idejo, mi je kar odleglo, hkrati pa sem ves v strahu pisal moje poročilo. Mislil sem si, kako sem nesposoben, da ne morem te dokaj preproste in prvinske Rune začutiti, medtem ko jo bo prijateljica zagotovo z lahkoto preučila. Nakar dobim v odgovor, da je imela tudi ona težave in da je, tako kot jaz, ni in ni našla.
Prvinskost in svoboda sta namreč ideala, ki si jih želimo, saj nam jih družba krati. In kje je izvor kratenj naših svoboščin? Država nas omejuje s svojimi zakoni in nadzorom. A država ni edini in ni glavni krivec.
Glavni krivec je naš privzgojen nagon po uspešnosti, ki smo ga usmerili v lov za kariero. Kar poglejmo si, koliko časa preživimo za knjigami, ko bi rajši letali po hribih. Koliko neprespanih noči je za nami, ko nas bodisi skrbi ovira pri projektu bodisi načrtujemo nadaljnje korake. Namesto da bi bili doma z družino smo v službi, saj se je šef tako odločil. Pišemo potrebno in nepotrebno dokumentacijo, ker so nam tako naložili. Temu bi lahko naredili konec, a hkrati bi naredili konec tudi trenutni karieri.
Našo svobodo pa ovira še neka malenkost, ki jo pogosto začutijo moški samci tik preden stopijo zakonsko zvezo. Odgovornost do drugih. Upoštevanje drugih. Resnično svoboden človek bi namreč moral narediti tisto, kar si zaželi, ko si to zaželi. Če to pomeni enotedensko smučanje s prijateljem to pomeni enotedensko smučanje. Kaj pa družina? Partner, otroci? Naj jih kar zapusti zato, da bo šel uživat. Če bi si svoboden človek zaželel nekajdnevni izlet v hribe bi moral biti brez obveznosti, da bi to naredil. Kdo bo pa zamenjal počene strešnike? Prekopal vrt? Zamenjal pokvarjena stikala na hodniku?
A svobodni smo, da se sami odločimo med tema dvema poloma: ali gremo po sledi svojih idej in pokopljemo vse, kar nam je drago, ali pa upoštevamo druge in pozabimo na lastne potrebe in želje. Svobodni smo, da naredimo kompromise, da trezno precenimo situacijo in ukrepamo.
Uruz ima tako lepo idejo. A živeti po njenih načelih je v nasprotju z ostalimi 23. Runami. Njegova vloga je v tem, da nas opozori na to, kakšno življenje je možno. Da ne pozabimo na svobodo. Da nam pokaže svobodo in to, da smo svobodni. Samo ne toliko, kot bi si morda želeli. In da nam pokaže kako bridka in samotna je lahko svoboda.
Zapis je shranjen pod: Razmišljanja in označen kot Duhovnost, ezoterika, Rune, svoboda.
Luka: “Vsi vemo, kaj je to svoboda. Vsak od nas se igra z željo po tem, da bi bil resnično svoboden. Pa je to res tisto, kar si želimo? Je to sploh možno doseči in če je, za kakšno ceno?”
Ali res vsi vejo, kaj je svoboda in ali si res vsi želijo svobode? Prej bi rekel, da pravo svobodo pozna le peščica ljudi, duhovnih asketov, puščavnikov, ki so se zavestno ločili od Družbe in živijo v džunglah Girnarja, na himalajskih planotah, itd. Tako kot vsaka resnično vredna stvar, ima tudi svoboda svojo ceno, ki se jo ne plača v materialnih dobrinah, ampak v žrtvovanju. Če živiš v Družbi in v družinskem okolju, je potrebno sklepati kompromise, kajti v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da posegaš v potencialno svobodo drugih ljudi.
Agapetos: “Ali res vsi vejo, kaj je svoboda in ali si res vsi želijo svobode?
Točno to sem želel povedati s tem zapisom. Vsi mislimo, da vemo, kaj je svoboda. Konec koncev gre za precej osnoven pojem. A ko si svobodo podrobneje ogledamo, se vprašamo, ali si je dejansko želimo. Ali ne prinese s seboj odrekanje, ki si ga ne želimo. Po drugi strani pa to, kaj je tista prava svoboda, lahko ugotovi le duhovno napredno bitje. Šele ko spoznaš samega sebe, ko se odrečeš navezanosti, tedaj je moč najti svobodo. Najti pomen svobode sem želel reči, kajti delovati popolnoma svobodno tudi tedaj morda še ni možno. Vsaj ne v družbi.
Resnično svoboden človek bi namreč moral narediti tisto, kar si zaželi, ko si to zaželi. Če to pomeni enotedensko smučanje s prijateljem to pomeni enotedensko smučanje. Kaj pa družina? Partner, otroci?
Če bi v naši družbi vsak človek začel delati izključno samo tisto, kar si želi, bi družba propadla. Kmetje ne bi več pridelovali, delavci v tovarnah ne proizvajali, trgovci ne prodajali. Močno dvomim, da se povprečni človek današnje družbe zaveda kaj družba in sodobno družbeno življenje pravzaprav pomeni in zakaj dela, mora delati to kar pač dela in kje je smisel tega njegovega početja.
Redko kdo se zaveda, da ljudje vse kar počnemo, delamo za nekoga drugega pa naj bo to proizvodni material ali storitev. Družbeno življenje si lahko predstavljamo kot stroj, kompleksen mehanizem, v katerem nek človek, specifična skupina ljudi predstavljajo bolj ali manj pomembne koleščke. Vzajemno delovanje vseh ljudi omogoča obstoj in kontinuiteto družbenega življenja ter obstoj celotne civilizacije. V današnjem življenju celotno stvar poganja ekonomija in ekonomski sistem, vsaka stvar in storite v oz, njena vrednost se meri v denarju. Če se vrnemo k kompleksnemu mehanizmu, bi lahko rekli da “koleščke” poganja denar. Danes ko povprečen človek postaja vse bolj in bolj ozkogleden, se tudi čedalje manj zaveda smisla in pomembnosti svojega delovanja. Žalosten postajam ko opažam, da večina ljudi na svoji življenjski poti sledi vzorcem “bolane družbe” v kateri postaja najpomembnejša vrednota denar. To je družba v kateri ljudje vidijo svojo srečo le v najvišjih položajih in v denarju. Človek si razlaga, da lahko “svobodo” kupi z denarjem, zato teži k temu, da bi si nabral čimveč denarja, da bi potem bil lahko čim bolj svoboden. Povprečen človek se zaveda, da se iz odvisnosti od drugihe lahko reši le z denarjem. Tak je sistem, taka je hierarhija v današnji demokraciji. Razbijanje te hierarhije na silo, se je v preteklosti pokazalo za neuspešno. Edini mogoč način vzpostavljanja družbenega ravnotežja je mogoč po poti brez kakršnekoli prisile. Torej ljudje se moramo začeti zavedati zakaj in kje živimo ter kaj s svojim početjem predstavljamo, gojimo. Sodoben človek se mora sam odločiti ali bo le slepo sprejemal splošne družbene vrednote in norme ali pa bo s svojim delovanjem težil k spremembam in drugim ljudem dokazoval, da je človek sposoben premagati svojo egoistično naravo in se povzpeti za stopničko bližje idealom svobode.
Anonim, hvala za obsežen komentar. Res je postal denar sveta vladar in ljudje njegovi ubogljivi služabniki. Nam bo to uspelo spremeniti? Težko je spreminjati pravila in hkrati živeti po njih. Materializem je namreč prisoten v naših življenjih od pamtiveka naprej. Kjerkoli je prišlo do razcveta civilizacije je prišlo tudi do materialističnih nagibov in pehanja za temi dobrinami. Sedaj se počasi zavedamo, da pa to pehanje ne prinese sreče. A hkrati se odločimo, da bomo vseeno upoštevali trenutno pot. Morda bo tekom let prišel ta miselni preskok toliko v našo zavest, da bomo lahko obrnili družbo. Bo to njen propad ali rešitev? Naša generacija tega ne bo izvedela. Morda bo izvedela naslednja, ali pa še naslednja. Sedaj je pomembno, da se ideje, kakršne opisuješ v svojem komentarju, pričnejo širiti med ljudmi. Morda bodo s časom prišli tudi preizkusi, ali so ideje pravilne in uresničljive.
svoboda,je ni.odkar se je zacelo nase stetje,bogati,pozresni,laznivi in pokvarjeni ljudje govorijo da smo svobodni.svobodo si bogat clovek lasti,vec kot ukrade,lepse se ima,z revezi se igra,jih strada,humanitarne prispevke,revez raje da,kot pa clovek ki polno rit usega ima.drzava nas pa za norce ima…7x v 7 razredu sam zato ker
muci me zelo KAJ SPLOH SVOBODA JE?
le to se zanima me,sej v vsem sem prikrajsan,saj s kmetov sem doma,oce pufe ima,da kaj za pod zob nasa kmetija ima…jaz pa bozjast imam v hribih doma dela zame ni 170€ pomoci zame dosti ni obisk v trgovini za 1teden hrane 126€ me stane sam se “strik” ali lakota mi ostane za strik € ni zakaj nihce pomaga mi ne.romi najbol vedo kaj je to SVOBODA BMW-je audije nove vozjo pomoci vec kot moj ocim place dobi pa dela po cele dni zakaj rom “baje”na dan za 20€ lahko ukrade revez pa ne,delajo za 300€le place pa do 10.000€ segajo sam taki lahko z drogo reveza zavajajo ,zalagajo, in prodajajo…otroke iz revnih druzin se na ta nacin v kaznive dejanja sil mu da par gramou mamil enim uspe drugim ne še zmer pa revež v zaporu pristane le, krut je svet od kar je denar na svetu moje mišlenje je da besedo SVOBODA danes izgovorimo VELIK DENARJA DENAR DENAR DENAR SVOBODA je denar.Denar pa nesreća za revne je saj za evre danes ubija se ni važno gdo umre bogat ali reven kriv pa vedno reven je pa če je res al pa ne evri danes pomenjo VSE le SVOBODE NI NIKOLI BILO IN JE NIKOL ZA REVNE NE BO TO JE TO LAHKO ZA REVEŽE GDO KAJ STORI MISLIM DA NE LEP POZDRAV MISLIM PA DA LJUBEZEN MA VECJI POMEN KOT SVOBODA ALI DENARRRRRRRRRRRRRRRRRRRRR KDOR TO BO BRAL MU LAHKO POVEM CE RES BOG JE SLISAL SEM NEKJE DA NEKEGA DNE SVOJIM UČENCOM REKEL JE JEBEM VAM MATER SVIMA KOLKO VAS OVDJE IMA ZAKAJ VSE SE PO BOSANSKO RIMA NEVEM SE PA OPRAVIĆUJEM VSEM KI PRIZADEL SEM JIH S TEM TO JE ZAME RESNICA TO JE ZAME SVOBODA
Pravica? Je ni.
Ubrati pot, ki si jo želimo, a da ob tem ne bi kratili poti drugih ljudi, je ideja svobode. Če bi vsi živeli s to idejo v mislih, bi nam bilo na tem svetu lepo in prijetno. A temu ni tako, temu morda ne bo nikoli tako.
Svoboda osebe ni povezana z njegovim finančnim stanjem. Včasih so bogati bolj ujetniki svojega načina življenja, ki se mu ne morejo izogniti. Žal pa tudi revni ne morejo vedno uživati svobode, saj jim uresničitev njihovih želja in idej onemogoča prav denar. Kajti v prvi vrstije treba preživeti, pa že to je težko. Medtem ko se bogati preseravajo z denarjem in trpijo, revni trpijo, da preživijo.
In da je podpora višja kot pa plača je absurd družbe, v kateri živimo. A kaj, ko si rajši zatisnemo oči in ne vidimo tega. Seveda, tudi to je naša svoboda. A to ni prava pot.
Hvala, ime, da si se oglasil in povedal svoje mnenje. Le z širjenjem besed ljudi lahko ljudje slišijo in vidijo, kaj drugi doživljajo. Le tako bomo morda zmanjšali slepenje in nekega dne upoštevali, da imajo tudi drugi pavico biti srečni.