Ker mi je na predbožični večer telefon predčasno zaspal sem ga ponovno prižgal na božično jutro. Ta telefonski tajnici me je čakalo tole sporočilo (Telefonski predal). Melodija ustreza kakšni lepi voščilnici, čeprav je slabo posneta. Glas na koncu mi je znan. Ton glasu tudi. To je vendar moja Bubika, ki se tako oglasi, kadar jo [...]

Ker mi je na predbožični večer telefon predčasno zaspal sem ga ponovno prižgal na božično jutro. Ta telefonski tajnici me je čakalo tole sporočilo (Telefonski predal).

Melodija ustreza kakšni lepi voščilnici, čeprav je slabo posneta. Glas na koncu mi je znan. Ton glasu tudi. To je vendar moja Bubika, ki se tako oglasi, kadar jo celo popoldne kličem, ona pa ima druge opravke. Za sporočilce se ji lepo zahvalim, a ona trdi, da mi ga ni poslala. Omeni mi celo, da gre za kakšno mojo oboževalko in v njenem glasu je čutiti ljubosumje, ki lahko kmalu preraste v nevihto. Ko se malce neumno nasmiham in se ji še naprej zahvaljujem se nevihta v njenem glasu prične približevati, besede postajajo trše. “Mi ne verjameš?” je besedna zveza, ki vsakemu moškemu da vedeti, da pravilnega odgovora ni, škoda je že storjena in edino temeljito premišljen izbor opravičila lahko omili posledice.

Ko pridem dopoldan domov ne bodi len posnamem sporočilo na računalnik. Poslušam in glas mi je še vedno znan. Sporočilo pošljem Bubiki, ki glasu ne prepozna. A brat potrdi moje sume – glas je njen.

Pokličem jo in previdno pričnem spraševati, kako so potekali najini pogovori prejšnjega dne. Skrbi me, da bi se prav na Božič razvil prepir okoli tako neumne teme. Zanima me, ali lahko detektivko objavim na spletu, da bi mi morda kdo od prijateljev pojasnil, da je šala njegova. Skrbi me tudi, kdo je dobil mojo številko, še huje, kdo je posnel njen glas v pogovoru z menoj. Kdo ima dostop do teh podatkov? Mi želi škoditi ali gre samo za nedolžno šalo.

Ob času, ko je bil pogovor posnet, sva z Bubiko govorila po telefonu. Moj mobilnik je bil v globokem snu, prav tako je svet zapustil njen vir brezžične komunikacije. Govorila sva prek klasične telefonije. Točnega časa se spominjam zaradi tega, ker sem se ji ravno opravičeval, da bom zamudil, saj sem neuspešno iskal njeno ročno uro. Torej ona ni mogla biti tista, ki je pustila sporočilo. To misel povem na glas, potrdim ji, da ji zaupam in da je imela prav. A na drugi strani linije tišina. Nato pa Bubi le spregovori in mi pove, da me je z domačega telefona klicala na moj mobilnik, ker jo je zanimalo, kje sem. A je dobila samo tajnico. In ravno takrat sem jo na navaden telefon poklical sam, ona pa se mi je oglasila.

Kratek klic iz dveh številk na njen telefon potrdi najino ugotovitev. ISDN telefoni postavijo en klic na čakanje, pri tem pa predvajajo lepo, pomirjujočo, božično melodijo. Kot kaže je najin pogovor po telefonu včeraj trajal točno minuto in triinštirideset sekund. Nato sem odložil, Bubika pa se je presenečeno javila na klic, ki je bil na čakanju.

Previdno pri uporabi sredstev telekomunikacije, nikoli ne veš, kje in kdaj te lahko kdo posname!