Beg pred spoznavanjem samega sebe obsega številna področja. O nekaterih sem že pisal. Recimo o tem, da če želite umiriti svoj um spoznate, da se le-ta trudi biti nemiren, stalno zaposlen. Redko pa prepoznam vsakdanje dejavnosti kot beg pred umirjanjem. Recimo sam imam številne hobije; od programiranja, oblikovanja spletnih strani do branja knjig, gledanja filmov [...]
Beg pred spoznavanjem samega sebe obsega številna področja. O nekaterih sem že pisal. Recimo o tem, da če želite umiriti svoj um spoznate, da se le-ta trudi biti nemiren, stalno zaposlen. Redko pa prepoznam vsakdanje dejavnosti kot beg pred umirjanjem. Recimo sam imam številne hobije; od programiranja, oblikovanja spletnih strani do branja knjig, gledanja filmov in hoje po naravi.
Zadnje čase pa sem opazil, da si namesto za hojo ali meditacijo čas rajši razporedim tako, da programiram. Tako sem pričel sto novih projektov, a nobenega dokončal. Skoraj vsak dan sem pričel nekaj novega, naredil do polovice, šel spat, zjutraj pa pričel znova. Idej sto in ena, dokončanega pa nič.
Ko sem se na poti na Šmarjetno goro ozrl sam vase sem našel razlog za to početje. Če bi mi bilo dolgčas bi se lotil meditacije. Če meditiram umirjam um. Če je um miren vidim vzroke za svoje delovanje. Če vidim vzroke vidim, da imajo vzroki pravzaprav skupnega povzročitelja. In smo spet pri egu, ki v številnih nalogah, stalni zaposlitvi išče svojo potrditev. Zanimivo, da mu je bolj važna številka projektov kot pa številka uspehov.
Sedaj se moram zavestno truditi, da ne berem več knjig hkrati. Zavestno dajem ideje za razne programske pripomočke na stranski tir ali celo v pozabo. Zavestno se vsak dan lotim meditacije, ter rekreacije. Zavestno si določen del dneva rezerviram za učenje in določenega za sanjarjenje. Drugače bom ponovno padel v začaran krog iskanja samopotrditve, ki mi prinaša samo trpljenje in neuspeh.
Zapis je shranjen pod: Razmišljanja in označen kot beg, PC, projekt, razmišljanja.
Tudi jaz se soočam s sedenjem na več stolih hkrati, a sem naredi temu konec. Namesto, da bi se ideje takoj lotil udejanjati, si jo raje natančno zapišem in raje dokončam trenutni “projekt”. Veš kako je super opazovati, kako se kup nedokončanih stvari manjša. Lažje dihaš.
Sam še čakam, da bom lažje zadihal. Se pa že vidi luč na koncu predora. V kombinaciji s prejšnjim postom pa življenje postaja lepo
Zamisel o tem, da si naslednje projekte zapišeš, ni tako slaba. Bom kopiral od tebe in tudi to zapisoval v dnevnik.
To, da bi lažje zadihal, je fama, v katero verjamemo vsi ljudje. V končni fazi imamo vsi nekaj, kar nas moti in čakamo, da končamo, samo po tem pride vedno nekaj drugega. Opažam že nekaj let, samo imam srečo, da me to ne moti, ampak motivira.
Dokler delaš en projekt za drugim oziroma vzporedno tako, da se projekti med seboj ne prekrivajo, je v redu. Meni se je pa nabralo in sedaj samo skačem iz enega na drugega, produktivnost pa je majhna.
Tomi, daj napiši kaj od motivacije. Na svojem blogu. To bi pa res rad prebral! Kaj te motivira, itd. Ker o tem ne piše nihče. Vsi samo kaj počnejo, kako to počnejo, le za malo ljudi pa vem, kaj jih motivira, da lahko svoje delo opravljajo z veseljem!
A veš, da nikoli nisem razmišljal o motivaciji kot taki. Vedno sem imel v glavi to, da mi bo recimo izobraba prinesla ustrezen socialni status, kar več pa niti ne. Ostalo je bolj kratkoročno.
Pošteno