Izpovedati svoje misli, svoja občutja in svoje ideje je težko. S tem dejanjem razkrijemo svoje srce, ga pustimo ležati na pultu vsem na očeh. Lažje je svoje srce postaviti na ogled svetu, a pred njega položiti namesto našega osebnega izmišljeno ime. Vsi vedo slabosti srca, a nihče ne pozna lastnika. Morda zato pišemo bloge. Za [...]
Izpovedati svoje misli, svoja občutja in svoje ideje je težko. S tem dejanjem razkrijemo svoje srce, ga pustimo ležati na pultu vsem na očeh.
Lažje je svoje srce postaviti na ogled svetu, a pred njega položiti namesto našega osebnega izmišljeno ime. Vsi vedo slabosti srca, a nihče ne pozna lastnika.
Morda zato pišemo bloge. Za krinko IP-ja smo skriti, neranljivi. Tu si ustvarjamo svoj svet, stran od vseh, ki nas poznajo.
Tako ustvarjamo novo življenje v tem navideznem svetu. Življenje, ki je ravno tako neresnično kot je neresničen naš materialni svet.
Katero življenje ste si izbrali za vaše, za pravo? Svet elektronskih skupnosti ali svet pomladi, poletja, jeseni, zime in ponovno pomladi?
Zapis je shranjen pod: Razmišljanja in označen kot blog, razmišljanja.
Internet je lahko prav tako resna droga kot, recimo, alkohol, zasvojenci pa doživijo odtujitev od sočloveka, vdajanje navidezni resničnosti, kjer so lahko kdorkoli. Pogosto razmišljam, da bi lahko brez težav zapustil vse, kar je povezano s PC-jem in šel živet nekam v naravo. Bilo bi lepše…
Si prepričan, da smo res tako skriti, kot izgleda na prvi pogled? Ravno koncept interneta to postavi na vprašaj.