Prejšnjo soboto sem prvič po enem letu iz police potegnil svojo turno-smučarsko opremo in se z očetom podal v hribe. Odšla sva na krajši sprehod na Triangel. Avto sva pustila na Ljubelju, nato pa kar peš po smučišču navzgor. Pri koči sva se malce odpočila, nato pa se podala pod nedelujočo vlečnico na Triangel. Ker [...]

Prejšnjo soboto sem prvič po enem letu iz police potegnil svojo turno-smučarsko opremo in se z očetom podal v hribe. Odšla sva na krajši sprehod na Triangel. Avto sva pustila na Ljubelju, nato pa kar peš po smučišču navzgor. Pri koči sva se malce odpočila, nato pa se podala pod nedelujočo vlečnico na Triangel. Ker sem po dolgem času prvič stal na smučeh me je bilo kar precej strah. Travnik je bil pokrit s trdim, spihanim snegom, kar je slab občutek v želodcu še stopnjevalo. A spust se je izkazal za čisti užitek. Trda proga, ravno prava strmina. Edino cesta, po kateri sva prispela do Doma na Zelenici je bila malce ozka in kamnita, a tistih nekaj zavojev sem že preživel.

Včeraj pa sva se ponovno odpravila na Zelenico, tokrat je bil cilj Palec. Namesto peš sva se peljala s sedežnico in tako zgoljufala kakšno urico hoje. Tako se nama tudi preostala pot ni vlekla. Sneg je bil ponekod skorjast, ponekod trd, nad balvani pa mehak. Tako sva videla, da bo smuka v sredini bolj slaba, zgoraj in spodaj pa odlična. V srednjem delu sva pričakovala tudi meglo. Utaborila sva se na sedlu med Palcem in Vrtačo, pomalicala, nato pa kar hitro krenila v dolino. Smuka je bila taka, kot sva pričakovala. V srednjem delu sva zaradi megle malce zašla s poti, meni pa so se pričela rositi očala in nisem videl popolnoma nič – no, vse okoli mene je bilo belo. Z očetovo pomočjo sem le prisopihal v dolino.

Več o izletu si lahko preberete na očetovi strani, kjer so tudi slikice! Filmčki moje odlične smučarske prakse pa so tule: