Danes je dan, do katerega ni nihče pretirano ravnodušen. Eni ga ljubijo, drugi sovražijo. Ene boli srce, drugi pa so pijani od njega. Sam sem nekje vmes, razpet med pretirano popularizacijo in komercializacijo tega praznika ter njegovo osnovno idejo širjenja ljubezni. Na ta praznik nimam lepih spominov. V osnovni šoli, ko smo prišli v puberteto [...]

Danes je dan, do katerega ni nihče pretirano ravnodušen. Eni ga ljubijo, drugi sovražijo. Ene boli srce, drugi pa so pijani od njega. Sam sem nekje vmes, razpet med pretirano popularizacijo in komercializacijo tega praznika ter njegovo osnovno idejo širjenja ljubezni.

Na ta praznik nimam lepih spominov. V osnovni šoli, ko smo prišli v puberteto so hormoni delali s polno paro v smer, ki za naše zdravje ni bila ravno najbolj ugodna. Še posebej ne za moje zdravje. Ta praznik sem vedno sovražil in se ga bal. Ker sem bil bolj podoben medicinki (žogi) moram reči, da nikoli nisem dobil goro pisem. No, sem ter tja je sicer priletel kakšen, a nikoli in nikdar prav veliko in nikoli od osebe, od katere sem si ga želel dobiti. Zavist na polne torbe mojih prijateljev mi je resno načela mojo samopodobo.

V srednji šoli ni bilo kaj dosti boljše. Le da so se takrat pričela bolj resna poznanstva z dekleti, ki niso gledala samo na širino pasu in obseg prsnega koša (čeprav morem priznati, da ženske kot kaže resnično hitreje odraščajo, saj smo tipi še vedno gledali predvsem na te atribute). Prve ljubezni, prva razočaranja in prvi… bolj resni pisemčki za Valentinovo.

Naslednji spomin na ta dan je iz začetka mojih dni na faksu. Prvi letnik se je končeval in eden izmed mojih prijateljev (ne iz fakultete) se je zaljubil v mojo prijateljico/kolegico, ki je na ta dan vsem prijateljem kupila majhna darilca. Ko je temu prijatelju podarila darilo se mu je spremenil svet, saj je mislil, da mu je dekle izpovedalo svojo ljubezen. Žal je sledilo bridko razočaranje in jaz sem lahko spoznal še eno bridko plat Valentinovega.

V zadnjih letih pa se na ta dan ne oziram toliko proti drugim. Moja draga me na ta dan še posebej razvaja in upam, da tudi jaz njo. Praznik mi postaja všeč, čeprav je res, da je potrebno biti previden, da prazniku ne postane všeč moja kreditna kartica.

Vsem zaljubljenim bi tukaj rad zaželel srečno in zaljubljeno Valentinovo, vsem strtim srcem pa v tolažbo, da tudi na vas čakata sreča in ljubezen. Kar poglejte si moj primer!