Danes je bil na nekomercialni, reklam polni televizijski postaji star otroški film. Film govori o življenju in v meni postavlja vprašanje, kaj pravzaprav je življenje. Kaj je tisto, zaradi česar se imamo za tako pomembna in vzvišena bitja. Smo skupek celic, ki tvorijo bolj ali manj organizirane kolonije, ki lahko služijo ali pa ne služijo [...]

Danes je bil na nekomercialni, reklam polni televizijski postaji star otroški film. Film govori o življenju in v meni postavlja vprašanje, kaj pravzaprav je življenje. Kaj je tisto, zaradi česar se imamo za tako pomembna in vzvišena bitja.

Smo skupek celic, ki tvorijo bolj ali manj organizirane kolonije, ki lahko služijo ali pa ne služijo določenim namenom. Vsaka celica pa je še vedno življenje zase, tako kot pri enoceličarjih, tako kot pri rastlinah in pri živalih.

Premoremo nekaj čudnih senzorjev, ki nam omogočajo zaznavati dogajanje okoli nas. Je to tisto, kar nas dela superiorne vsemu, kar poznamo?

Imamo spomin, a konec koncev ga ima kar nekaj drugih živalskih vrst. Da ne omenjam tiste malenkosti, ki trenutno pomni vse traparije, ki jih spravim na papir.

Je morda procesiranje podatkov in kombiniranje le-teh s spominom tisto kar nas dela unikatne. Ampak podatke zna obdelati in spremeniti v smiseln ali pa kaotičen rezultat vsak programček, katerega osnovni namen ni obstoj zaradi obstoja samega.

Kaj je torej življenje, ki nam je tako drago? Bi bili možni sprejeti razlago, da smo samo sofisticirani roboti z malce naprednejšo programsko opremo, kot pa jo lahko sami napišemo?