Kot velik zagovornik odprte kode ter prostodostopne programske opreme me je prehod na manj znani operacijski sistem poznan pod imenom Linux, že dalj časa mikal. Zaradi zaposlenosti pa se nikoli nisem odločil za ta korak. Kakšnih 14 dni nazaj pa sem si namestil ta operacijski sistem – izbral sem zadnjo različico Kubuntu. Namestitev je bila [...]

QR povezava za članek Moje prvo resno srečanje z Linux operacijskim sistemom

Kot velik zagovornik odprte kode ter prostodostopne programske opreme me je prehod na manj znani operacijski sistem poznan pod imenom Linux, že dalj časa mikal. Zaradi zaposlenosti pa se nikoli nisem odločil za ta korak.

Kakšnih 14 dni nazaj pa sem si namestil ta operacijski sistem – izbral sem zadnjo različico Kubuntu. Namestitev je bila hitra in enostavna, po dobre pol ure sem imel pred seboj popolnoma delujoč računalnik z celotno pisarniško programsko zbirko, lahko sem poslušal glasbo, gledal filme, surfal po spletu in bral elektronsko pošto.

Nastavitve, ki jih ponuja ta distribucija, so mi za začetek popolnoma zadostovale. Izgled namizja sem si popolnoma prilagodil (prozorni robovi programov, na namizju sem imel vremensko napoved za cel teden, zbirko svojih slik, prosojne menije,…).

Žal pa je prišel čas, ko sem si zaželel tudi kaj natisniti ter ugotovil, da nikakor ne morem usposobiti tiskanja prek lokalne mreže. Pričel sem tudi pogrešati priročnost uporabe računalnika, ki jo omogoča Google Desktop (realno časno iskanje programov in datotek po računalniku). Ter jasnost pisav (iz meni neznanega razloga sem imel včasih popolnoma jasne pisave, včasih pa so bile zamegljene).

Ker sem pričel cele dneve viseti v laboratoriju, kjer delam diplomsko nalogo, mi je pričelo zmanjkovati časa za reševanje teh nevšečnosti. Tako sem se vrnil v bolj poznano, a tudi bolj osovraženo okolje. Obljubil pa sem si, da se bom takoj, ko bo na voljo katera od različic meni ljubih distribucij, ki bo odpravila te pomanjkljivosti, vrnil na ta sistem.

Zapis je shranjen pod: Računalništvo in označen kot , .