Vedno sem žalosten, kadar nekdo vsiljuje svoje prepričanje okolici. Nekako sem se navadil, da mi fanatični privrženci neke firme vsiljujejo izdelke dotičnega proizvajalca. Prav tako sem se navadil verskih fanatikov, katerih religija je edina, ki me bo rešila pred vsem hudim na tem svetu. Ne morem pa se navaditi na skupinico ljudi, katerih glas postaja [...]

Vedno sem žalosten, kadar nekdo vsiljuje svoje prepričanje okolici. Nekako sem se navadil, da mi fanatični privrženci neke firme vsiljujejo izdelke dotičnega proizvajalca. Prav tako sem se navadil verskih fanatikov, katerih religija je edina, ki me bo rešila pred vsem hudim na tem svetu. Ne morem pa se navaditi na skupinico ljudi, katerih glas postaja vedno močnejši. Ti ljudje mi v svoji slepi borbi za čistejši svet vsiljujejo svoja ozka moralna prepričanja.

Saj na svetu in na spletu res ni vse idealno. Ampak pretiravati pa res ni treba. Pustite mi vendar pravico, da se sam odločim, ali bom danes gledal po televiziji Cvetje v jeseni ali Umri pokončno 124. Pustite mi pravico, da se sam odločim ali bom bral novelo novega zakona o statusu manjšin ali pa bom gledal ponosne lastnice dolgih nog in velikih ustnic. In pustite mi pravico, da na svojem blogu po lasni presoji uporabim ali besedo lulček ali pa besedo kurac.

Smo uporabniki spleta bolj izpostavljeni pornografiji? Nasilnim idejam? Grdemu in nestrpnemu obnašanju? Verjetno smo res. Vendar se pa spomnim svojih odkrivanj vsega omenjenega. Kot mulci, ki so ravnokar prilezli iz vrtca, smo dobro vedeli, kdo je “ta spodn” in oni so točno vedeli, kdo ni. Zmerjali in nagajali smo si, pa čeprav v naselju še nihče ni imel računalnika. Prav tako se spomnim, kako je vsak mesec eden iz druščine žrtvoval žepnino, da smo nato lahko skupaj brali Omamo in pa Vroči kaj. Sladoled in čokolado smo mu tisti mesec pač kupovali drugi. Sočnih izrazov sem se pa največ naučil na košarkarskem igrišču.

Moram pa reči, da mi je internet bolj pri srcu kot pa te dogodivščine v družbi. Tisti sistem, ko vsak mesec eden kupi revije je imel namreč majhno pomanjkljivost – ko je šla revija skozi nekaj rok so bili listi že prav lepo zlepljeni skupaj, revija pa čudno vlažna. Tole pri spletu je bolj higienično.

Da pa ne bom zašel v preveč osebnoizpovedne vode bom podal le še nekaj spominov na preteklost. Človek, ki išče, bo tudi našel potešitev svojih želja. Pa naj bo to pornografska revija, spletna stran ali pa kukanje skozi ključavnico, ko se sestrina prijateljica tušira; zmerjanje na ulici ali pa v spletni klepetalnici; pretep za šolo ali krvav film ali pa računalniška igrica. Vedno ste našli nekaj zase, vedno smo našli nekaj zase in vedno bodo našli nekaj zase.

Vsak od nas pa ima izbiro. Lahko to počne ali pa ne počne. Če vi ne počnete je to vaš problem. Mi bomo…