Na najina obmesečnico, ki je bila tokrat ravno isti dan kot pa velik cerkven praznik, sva (smo) se odpravili na lahek, a lep izlet. Iz Škofje loke nas je avto peljal mimo Železnikov in po obvozu na Soriško planino. Na parkirišču smo pustili avto in se podali proti Možicu. Direktno pot smo, seveda, zgrešili, tako [...]

Na najina obmesečnico, ki je bila tokrat ravno isti dan kot pa velik cerkven praznik, sva (smo) se odpravili na lahek, a lep izlet. Iz Škofje loke nas je avto peljal mimo Železnikov in po obvozu na Soriško planino.

Kje moramo že iti?

Oblaki nad pobočjem

Kasarna

Skupinska

Na parkirišču smo pustili avto in se podali proti Možicu. Direktno pot smo, seveda, zgrešili, tako da smo stopali po poti, ki vodi mimo sedla z Lajnarjem in mimo Slatnika. Pot ni bila naporna, čeprav se je na nekaterih delih kar pošteno postavila navkreber. A po uri in pol, kar je vključevalo tudi pogovor z pastirjem ovac, smo že stali na Možicu, ki ga od ostalih vrhov loči železna kapa – bunker.

Pri kasarni

Po slikanju smo opazili, da se v naš konec vleče kolona planincev, zato smo pobrali šila in kopita ter se po bolj zapuščeni poti odpravili proti kasarni, ki je sedaj pastirjevo domovanje, nato pa mimo Slatnika proti Lajnarju. Ker so vsi vrhovi med seboj povezani, nas je čakal le majhen spust in nato kratek vzpon, na vrhu pa nas je pričakala kočica – bazna postaja za mobilne telefone.

Lajnar

Obiskovalcev vrha je bilo precej, zato je bilo tudi kar glasno. Vajeni tišine in miru smo se rajši umaknili na kake pol ure oddaljen vrh Trauh, Drauh ali Rauh, kakorkoli ga že kakšen vir poimenuje. A od tam nas je v dolino pregnala vročina in pa obilica muh.

Trauh

Svišč

Rožice

Pri koči na Soriški planini smo se okrepčali z ledenomrzlo vodo (kupljeno), nato pa v kitajski restavraciji v Bitnjah potešili naše želodce z obilnim obrokom rakcev.

Panorama

Opis izleta najdete tule. Slike pa so v našem Picasa Web Albumu.