Prišel, videl, preživel. Ker sem letošnje leto Siddharto poslušal že dvakrat, enkrat v dvorani na Primskovem in enkrat na Kranjski noči, sem imel do moje udeležbe na koncertu bolj mešane občutke. To pomeni, da bi se udeležbe na vsak način rad znebil in si privoščil nekatere druge koncerte, hkrati sem se pa zavedal, da to [...]
Prišel, videl, preživel.
Ker sem letošnje leto Siddharto poslušal že dvakrat, enkrat v dvorani na Primskovem in enkrat na Kranjski noči, sem imel do moje udeležbe na koncertu bolj mešane občutke. To pomeni, da bi se udeležbe na vsak način rad znebil in si privoščil nekatere druge koncerte, hkrati sem se pa zavedal, da to ne bo mogoče, saj je moja draga strastna privrženka skupine in se koncertu ne bo odpovedala.
Hvaležen sem ji, da sva si tako pravočasno kupila karte, saj je bil koncert že dober teden pred pričetkom razprodan. Pravijo, da so prodali 6.500 kart in občutek v dvorani Tivoli je bil temu primeren.
Kdor je pričakoval, da bo publiko na začetku ogrevala kakšna predskupina, se je krepko zmotil. Fantje so takoj, ko so prišli na oder, izkoristili svoje inštrumente za izražanje svojega dosedanjega dela, publika pa se je takoj odzvala na vsako njihovo dejanje. Celoten koncert je trajal kar pet ur, samega igranja pa je bilo točno toliko, kolikor ga je bilo potrebnega za vseh 53 pesmi, ki so jih bodisi sami, bodisi ob pomoči gostov odigrali.
Sam nisem velik strokovnjak za ozvočenje ali svetlobne efekte, prav tako ne morem soditi o kvaliteti odigranih skladb. A v prvih vrstah, kamor me je privlekla Bubika, to niti ni bilo pomembno. Tomija se namreč prav veliko ni slišalo, saj je na čase publika preglasila ozvočenje. Glede na to, da še vedno bolj slabo slišim in da težko govorim, mislim, da glasnost ozvočenja ni bila tako nizka, le publika je malce pretiravala.
A zato smo prišli. Vedeli smo, da bo to večer presežkov, čeprav sam osebno nisem pričakoval takega koncerta in takega odziva publike. Na ostalih dveh letošnjih koncertih je bil odziv skromen, koncertno prizorišče pa napol prazno. Morda celo člani skupine niso pričakovali takega koncerta, saj so bili vidno ganjeni.
In splošni občutki? Na koncu sem bil močno utrujen, bolele so me noge in roke, vroče mi je bilo ter žejen sem bil. Fotoaparat je ostal doma, čeprav so bili dovoljeni, a se nisem preveč sekiral. Tako sem lahko popolnoma prisostvoval koncertu in v njem sodeloval. Čeprav smo bili vsi že zelo utrujeni, pa smo zdržali do konca, do zadnjih šestih komadov, ki so jih poimenovali kar Grand Finale. To je bil izbor najboljšega od vsega, kar premorejo, med drugim je pri dveh pesmih sodeloval tudi Vlado Kreslin in iz nas iztisnil vse, kar smo še imeli v sebi. Od energije, moči, glasu in sluha.
Na koncu pa ne smem pozabiti omeniti tudi ostalih gostov, še posebej bi omenil Dan D, ki so me že na začetku spravili ob dober glas, pa Godaliko, ki me je presenetila z akustičnimi priredbami pesmi in me ni pustila ravnodušnega. Skratka vsem sodelujočim bi se rad zahvalil za odličen koncert in za odlično zabavo.
Super napisano. V prvih vrstah je moralo bit res noro. Mogoče se pa najdeš na fotkah na mojem blogu.
Bilo je noro, ja. Pa veš da se res najdem na eni fotki…
Kako nekateri še najdete čas za koncerte? Prav zavidam vam, na trenutke.
Nekateri še nismo zaposleni in imamo na voljo toliko časa, kolikor si ga zaželimo. Saj bi rekel, da jaz tudi tebi zavidam, a v bistvu mi je čisto lepo.