Leto 2007 se je zaključilo in vstopili smo v novo leto. Ob tem dogodku vsem bralcem bloga čestitam in vam želim izpolnitev vseh vaših želja. Upam, da vam bodo moje pisarije še vedno ugajale in vam nudile snov za razmislek ter krajšanje prostega časa. Ob novem letu se ponavadi ozrem nazaj in pogledam, kaj sem [...]

Leto 2007 se je zaključilo in vstopili smo v novo leto. Ob tem dogodku vsem bralcem bloga čestitam in vam želim izpolnitev vseh vaših želja. Upam, da vam bodo moje pisarije še vedno ugajale in vam nudile snov za razmislek ter krajšanje prostega časa.

Ob novem letu se ponavadi ozrem nazaj in pogledam, kaj sem dobrega in kaj slabega dosegel. Leta 2007 pa ne bom analiziral. Bilo je namreč zelo, zelo drugačno od ostalih. Po eni strani si želim, da bi bilo 2008 bolj ustaljeno in da bi bilo v njem manj presenečenj, prijetnih in neprijetnih, po drugi strani pa si želim, da bi bilo ravno tako divje in raznoliko, kot je bilo 2007.

Vsi načrti so se izjalovili, vse želje so šle v maloro. Vse, kar sem oz. smo sklenili v zadnjih minutah pred samim dejanjem pa se je izkazalo za super odločitev in se je globoko vtisnilo v spomin. Ker pa sem človek, ki ima rajši skrbno načrtovano pot in ga vsaka sprememba spravi iz tira, me je leto 2007 utrudilo.

Najpomembnejše lekcije, ki sem se jih naučil to leto?

• Iz vsake težave in neprijetnosti se da izvleči toliko pozitivnega, da pozitivno prekrije negativno.
• Iz vsakega prijetnega dogodka se izcimi toliko negativnega, da negativno prekrije pozitivno.
• Pozitivno in negativno sta subjektivna pojma in na kvaliteto našega življenja vplivata samo toliko, kolikor sami dovolimo in kolikor lahko prilagodimo pogled na svet.
• Tudi brez navezanosti se da povsem normalno živeti, če si le to sami dovolimo.

In lekcija, ki si jo želim vtisniti v srce v letu 2008? Sočutje do drugih in do sebe.