Ob pustu so zrele neveste, ob postu pa preste. [slovenski pregovor] Nošnja mask je star običaj, katerega prva slika je nastala pred dvajset tisoč leti v jami Trois Freres, prikazuje pa čarovnika z velikimi, okroglimi očmi, jelenjim rogovjem na glavi ter dolgo in koničasto brado. Prve zapise o maskah nam nudi antika. V starem Rimu [...]
Ob pustu so zrele neveste, ob postu pa preste. [slovenski pregovor]
Nošnja mask je star običaj, katerega prva slika je nastala pred dvajset tisoč leti v jami Trois Freres, prikazuje pa čarovnika z velikimi, okroglimi očmi, jelenjim rogovjem na glavi ter dolgo in koničasto brado. Prve zapise o maskah nam nudi antika. V starem Rimu so poznali obredne piskače, ki so se ob januarskih idah naličili v ženske in hodili po mestu ter piskali poskočne viže. Maske so poznali tudi Germani, gotske maske pa so nosili tudi na bizantinskem dvoru. Cerkev je na začetku preganjala in kaznovala maskiranje, predvsem zaradi svojih korenin v poganski mitologiji in demonologiji. Kasneje pa so maskiranje sprejeli, o čemer priča praznik bedakov (festum fatuorum). Najbolj znan karneval mask, Beneški karneval, je opisan že leta 1096. Za nas pa je najpomembnejša maska Kurent ali Korant, za katerega pravijo, da je bog razbrzdanega veselja in da je nekoč privezal celo smrt za drevo, da v pustnem času ni mogel nihče umreti.
Znano je tudi, da so se nekoč maskirali izključno moški, obred šemljenja pa je del obredov z mitološko in ontološko vsebino. S časom se je obred izkrivil in prešel v burko, čeprav je v njem še vedno moč zaznati poganske magične prvine in poskuse človekovega vplivanja na naravo (povzeto po Damjan J. Ovsec: Velika knjiga o praznikih).
Zanimiv je tudi izvor besed:
- maska (morda arab. mashara): šala, burka
- maškara (it. maschera): krinka
- krinka (hrv., srb. krinka): maska
- larfa (lat. larva): zlobni duh umrlega
- šema (gr. skia): senca, duša umrlega
- pust (skrajšano iz star. mesopust): dobesedni prevod it. carnevale, karneval
- karneval (it. carnevale, carnelevale, carnelevare): it. carne pomeni meso, it. levare pomeni odstraniti, torej dan, ko se opusti meso
(Marko Snoj: Slovenski etimološki slovar)
