V nedeljo pa nas je pot zanesla v naravo. Zaradi napovedane vročine smo se umaknili v bolj zaprte predele Gorenjske in obiskali Blejski Vintgar ter manj znano in bistveno bolj divjo Pokljuško sotesko. Vintgar je turistično precej poznana soteska. Če načrtujete izlet tja vas ne smeta presenetiti dva avtobusa turistov in celo parkirišče avtomobilov. Mi [...]
V nedeljo pa nas je pot zanesla v naravo. Zaradi napovedane vročine smo se umaknili v bolj zaprte predele Gorenjske in obiskali Blejski Vintgar ter manj znano in bistveno bolj divjo Pokljuško sotesko.
Vintgar je turistično precej poznana soteska. Če načrtujete izlet tja vas ne smeta presenetiti dva avtobusa turistov in celo parkirišče avtomobilov. Mi smo imeli srečo, na parkirišču je bil samo en avtobus.
Sprehod skozi sotesko je lepo urejen in nič kaj naporen. Edino, na kar je potrebno računati, je hlad zaradi zaprtosti terena in bližine vode. Podiju stalno bučanje vode ni ravno ugajalo, midva sva pa uživala. Še posebej jaz, ker sem že drugič ta vikend v rokah držal fotoaparat in pritiskal in pritiskal.
Ko smo prišli do dna soteske smo se obrnili proti Sv. Katarini, s katere je čudovit razgled na Bled in okolico. K avtu smo se vrnili po isti poti.
Nato pa smo obrnili proti Pokljuški soteski. Pričakala nas je tabla, da je soteska zaprta. Kljub temu smo se odpravili po poti, kjer pa so posledice zime in jesenskih poplav še vedno dobro vidne. Ugotovili smo, da so Galerije polomljene, vseeno pa smo nekaj adrenalina pognali po žilah med iskanjem poti od Pokljuške Luknje nazaj do Galerij.
S tem smo tudi zaključili naše pohajkovanje po naravi in se vrnili proti domu.







