Deset minut čez polnoč smo si pripeli varnostne pasove in se odpeljali v temo. Nismo vedeli ne kaj je pred nami, ne kako bomo vozili. Vedeli smo edino to, da bomo potrebovali kakih deset, enajst ur do prvega cilja in da je večina cest avtocest. Prvi postanek je bil že pred predorom Karavanke, ko smo [...]

Deset minut čez polnoč smo si pripeli varnostne pasove in se odpeljali v temo. Nismo vedeli ne kaj je pred nami, ne kako bomo vozili. Vedeli smo edino to, da bomo potrebovali kakih deset, enajst ur do prvega cilja in da je večina cest avtocest. Prvi postanek je bil že pred predorom Karavanke, ko smo napolnili rezervoar za gorivo. Nato pa predor, ki Podiju zaradi luči ni bil pretirano všeč – motil ga je pri spanju.

Avstrijska avtocesta je minila brez posebnosti. Potovali smo počasneje, saj v nočnem času veljajo druge omejitve. Do Salzburga sem že vozil, a v temi ceste nisem prepoznal. Prečkanje meje smo zaznali le po omejitvi hitrosti potovanja in ogromnem parkirišču/počivališču. Prek Münchna smo se peljali po labirintu cest. Danes ne bi znal poti ponoviti, na srečo je naša smer odlično označena. Potreben je bil postanek na nekem temnem počivališču ob avtocesti, ki je bil kar malo adrenalinski, a je minil brez zapletov.

Pogled na Gruyersko jezero

Bubiko je proti jutru počasi pobiralo, mene pa tudi. Pred svitom je bila vožnja najtežja in le s težavo sem bil pozoren na cesto. Ko se je zdanilo, pa je pozornost prišla nazaj in z zanimanjem sem opazoval ravnino, po kateri smo se peljali. Kot bi mignil smo bili že v Švici (zapletov pri prehodu meje ni bilo). V Švici smo sledili tablam proti Genevi. Pokrajina nas je presenetila. O goratosti dežele ni bilo ne duha ne sluha. Zato pa ogromni travniki, osamljene kmetije, tovarne po vaseh in krave v mestih. Ogromno prostora, ogromno zelenja in narave. Slabo uro pred Genevskim jezerom smo se ustavili na zajtrku na počivališču ob Gruyerskem jezeru. Tu smo srečali zanimive krave (umetniška razstava) in prvič okusili lepote teh krajev.

Pri kravah

Grad Chillon v mestu Montreux

Pot smo nadaljevali proti Montreuxu, kjer smo si ogledali grad Chillon. Ob jezeru smo se peljali do Vasi (ulice) vinogradov, kjer smo si le-te tudi ogledali. Lausanne nas je malo razočarala, saj je bila zelo umazana. Ogledali smo si katedralo Notre-Dame, od nje občudovali pogled na mesto, se spustili v stari del mesta, palačo Rumin in cerkev Sv. Frančiška.

Vinogradi

Lausanne - prenehalo je deževati

Naša želja je bila videti La Cote, Obalo. Jezero je ogromno, vasi pa bistveno lepše in bolj slikovite kot pa glavna mesta. Od zunaj smo si ogledali številne gradove, med drugimi tudi Allaman, Nyon, Aubonne, ustvavili smo se v mestu St. Prex, od daleč pa smo videli še grad v mestu Rolle.

Vhod v St Prex

Pogled na pokrajino z gradu Aubonne

Ker je bila ura že pozna, smo se odpravili proti Genevi, da bi tam poiskali prenočišče. Žal smo se zgubili in pristali kake pol ure vožnje globoko v Franciji. Pri povratku so nam prijazni policaji svetovali kamp v kraju Morgens, kamor smo prišli ob pol desetih zvečer. Šotor je bil hitro postavljen in naša volja, ki smo jo tekom iskanja kampa počasi izgubljali, se je pričela vračati.

Notranjost nyonskega gradu