V nedeljo smo se z agilytaši Kinološkega društva Naklo odpravili na skupen sprehod proti planini Preval. Za izhodišče smo si izbrali mejni prehod Ljubelj in sledili znani Bornovi poti. Če ne štejem psov se nas je zbralo osem udeležencev. Sama pot je lahka, sprehajalna pot z le nekaj kratkimi vzponi. Za popestritev hoje v prvi [...]

V nedeljo smo se z agilytaši Kinološkega društva Naklo odpravili na skupen sprehod proti planini Preval. Za izhodišče smo si izbrali mejni prehod Ljubelj in sledili znani Bornovi poti. Če ne štejem psov se nas je zbralo osem udeležencev.

Skozi predore na Bornovi poti

S psi na pot

Sama pot je lahka, sprehajalna pot z le nekaj kratkimi vzponi. Za popestritev hoje v prvi tretjini naletimo tudi na predor. Priporočenih svetilk smo imeli premalo, da bi vsi lahko normalno hodili. Moram priznati, da je tudi moja ostala doma, da pa bi si lahko za silo svetil z mobitelom, sem se pa spomnil šele ko smo ponovno prispeli do avtomobila.

Pri koči

Sprehod je minil v veselem čeblanju, zaradi katerega smo tudi močno presegli pričakovan čas hoje. A nas to ni motilo. Vreme nam res ni bilo najbolj naklonjeno, a deževalo ni, pa tudi megle so bile ves čas nad našimi glavami. Vsaj vroče ni bilo.

Razgled po planini Preval

Tudi jaz bi čokolado

Pri koči na planini je bila običajna gužva, tudi na čaj in prigrizek smo kar dolgo čakali. Oskrbnikom se pač ni nikamor mudilo, nam pa tudi ne.

V gozdu

Tudi pot nazaj je minila brez posebnosti. Za razliko od zadnjič, ko sem se po tej poti vračal iz Begunjščice, se tokrat nisem butnil z glavo v strop. Glavobola tako ni bilo.