Že dolgo je tega, kar smo na naši redni poletni poti proti Puli srečali obvestilno tablo, da tu policija meri hitrost s pomočjo radarja. Modra tabla, dokaj majhna, a vseeno smo rajši upočasnili vožnjo. Moram priznati, da se pravzaprav ne spomnim, da bi na tem mestu kdaj videl policaje ali omenjeno radarsko postajo. Vem pa, [...]

Že dolgo je tega, kar smo na naši redni poletni poti proti Puli srečali obvestilno tablo, da tu policija meri hitrost s pomočjo radarja. Modra tabla, dokaj majhna, a vseeno smo rajši upočasnili vožnjo. Moram priznati, da se pravzaprav ne spomnim, da bi na tem mestu kdaj videl policaje ali omenjeno radarsko postajo. Vem pa, da so ravno v tej zloglasni vasi številni znanci vložili nekaj svojega dopustniškega kapitala v državni proračun.

Pri nas dolgo časa ni bilo takih opozorilnih tabel. Sedaj je zaspano oko ujelo dva različna tipa. Na gorenjski avtocesti srečamo velike črno-bele opozorilne table, ki s sliko in besedo opozarjajo na možno kontrolo hitrosti. Na gradbišču omenjene avtoceste pa sem srečal manjše, rumene označbe, ki so na možno merjenje opozarjale le z besedo. Pričel sem se spraševati, kakšno je pravzaprav ozadje teh tabel. Zgolj zastraševanje mimovozečih, ki nagonsko prilagodijo hitrost, tudi če ob robu cestišča ne uzrejo belega vozila? Ali morajo možje postave preden merijo opozoriti ljudi, da jih bodo nadzorovali? Odgovor na to bi verjetno našel kje na spletu, morda celo v naših zakonikih, a ne mislim zapravljati lepega sončnega popoldneva za taka banalna vprašanja.

Bolj zanimivo pa je opažanje, da nekje v Sloveniji (lokacije ne izdam) policija bolj ali manj stalno meri hitrost in zaustavlja prehitro vozeče nizkoletečmane kakih dvajset metrov pred znakom, da prihajamo v območje, kjer policija meri hitrost. Ironično je, da moraš svoje vozilo ustaviti na mestu, kjer prvič zagledaš omenjeno obvestilno tablo.