Knjiga Dese Muck je pri meni utonila v pozabo, saj sem jo bral v začetku najstniških let, ko je bila tematika še zelo aktualna. Ko pa so mi v roke prišle karte za premiero gledališke izvedbe te knjige, pa nisem kaj dosti okleval; z Bubiko sva se kaj hitro odločila, da bova soboten večer posvetila [...]

Knjiga Dese Muck je pri meni utonila v pozabo, saj sem jo bral v začetku najstniških let, ko je bila tematika še zelo aktualna. Ko pa so mi v roke prišle karte za premiero gledališke izvedbe te knjige, pa nisem kaj dosti okleval; z Bubiko sva se kaj hitro odločila, da bova soboten večer posvetila tej temi.

V Prešernovem gledališču Kranj se je ta večer zbrala kar pisana druščina. Ker sva prispela bolj pozno, tako nisva spremljala, kdo vse od znanih je prišel. A zagotovo jih je bilo kar nekaj, med drugim tudi moja soseda.

Predstava? Zelo zanimiva. Igra je potekala brez večjih napak. Sem ter tja je bilo besedilo aktualizirano na trenutno tajkunsko, cestno-gradbeniško in zdravstveno tematiko, a vedno v kontekstu in z okusom. Igralci so se kar vživeli v like, poseben užitek pa je bilo opazovati samo avtorico knjige, Deso, kako se znajde na odru. Čeprav ni igrala glavne vloge, je bil njen prihod na oder za marsikoga od nas presenečenje. Tudi zame, saj si pred prihodom nisem prebral igralske zasedbe.

Ob smehu, spominih na mladostno odkrivanje spolnosti ter prenekateri za naju še kako aktualni tematiki nama je ura in pol predstave kar prehitro minila. Večer sva zaključila s posladkom – princes krofi, nato pa domov v …