Bolj uradno bi se moralo reči načrtovanje. Tak naslov sem izbral zato, ker že celo tekoče leto načrtujem. Večina načrtovanja pa se bolj ali manj neposredno dotika mojega življenja v prihodnosti. Počasi in povsem neprostovoljno namreč odraščam, ob tem pa doživljam vse, kar se tiče tega procesa. Kaj naj rečem, po eni strani se veselim [...]

Bolj uradno bi se moralo reči načrtovanje. Tak naslov sem izbral zato, ker že celo tekoče leto načrtujem. Večina načrtovanja pa se bolj ali manj neposredno dotika mojega življenja v prihodnosti. Počasi in povsem neprostovoljno namreč odraščam, ob tem pa doživljam vse, kar se tiče tega procesa. Kaj naj rečem, po eni strani se veselim vseh večjih sprememb, ki si jih obetam, a hkrati me je prav pošteno strah. Pa ne toliko kakšne samostojne poti, ta je pravzaprav edina stvar, ki se jo resnično in brezpogojno veselim. Strah me je vseh odločitev, ki sem jih prisiljen na tej poti in v tako kratkem času sprejeti.

Pa si poglejmo, o čem govorim. Prvo odločanje se dotika spletne strani, ki je trenutno v zadnjih fazah obnove. Tu z mojo drago počasi dosegava stanje, ko bo stran primerna za objavo. Pomembnejše odločitve so bile povečini že sprejete in tudi izpeljane v praksi. Stran je bila bolj ali manj dobro sprejeta, določene komentarje sva že upoštevala, določenih ne moreva, nekateri pa se trenutno ravno izvajajo. Trenutno stran deluje v vseh sodobnih brskalnikih in tudi Internet Explorerju 6, s tem da je pri slednjem precej spremenjena in okrnjena. A ker je namestitev nadgradnje na 7 brezplačna in brez preverjanja istovetnosti Okenskega sistema, se ne misliva ozirati na bolj okrnjeno različico. Skrbi pa naju prihajajoči Internet Explorer 8, ki stran prikaže pravilno le v prirejenem načinu delovanja (čeprav naj bi v polnem načinu bolj upošteval standarde kot pa v tem prirejenem načinu). Si bo potrebno še dodatno ogledati, kje so težave.

Stvar, ki je še povsem v povojih, je delo na tem blogu. Od prvotne ideje, torej razpredanja o mojih osebnih filozofijah, smo prešli na vse ostalo. Hkrati pa je izgled postal malo zastarel, čeprav mi je njegova minimalističnost še vedno všeč. Spremeniti želim tako dizajn kot tudi samo tematiko. A ne vem še, kam me bodo ideje pripeljale.

Potem je treba še zapisati, da je zvestega spremljevalca, ki me je spremljal skoraj povsod, pričela napadati rja. O njegovi občasni muhavosti in želji po spreminjanju smeri sem pogosto razpredal vsem, ki so me želeli poslušati. Tako sem prišel do točke, ko sem se dejansko usedel v tega zvestega spremljevalca in se odpeljal do kar lepega števila avto-salonov, kjer sem preizkusil njihovo ponudbo. Morem reči, da se je v 15. letih, kolikor jih je moj Clio dopolnil, kar precej spremenilo. Tako sem vozil Peugeota 207, Hyundai-a i30, Kia-o Ceed, od znotraj sem si ogledal tudi Ford Fusion-a, Fiat Punto-ta ter Mazdo 2. Najboljši vtis je naredil i30, čeprav bi pred končno odločitvijo rad sedel še za volan novega i20.

Kot zadnjo in trenutno najbolj aktualno planiranje pa bi omenil prenovo kamrice, kamor se želiva z že pred tem omenjeno mojo drago umakniti. No kamrica ima tudi klet in še nekaj sob, vse pa je zaradi starosti potrebno temeljite prenove. In tu sva sedaj. Dokončujeva ideje, zbirava ponudnike, poslušava mnenja in si ustvarjava svojega. Več pa zaenkrat še ne bi pisal, je še prezgodaj.

Blog se bo, tako vsaj kaže, spremenil v opis razvoja zgoraj omenjenega načrtovanja. Zame kot avtorja bo prav gotovo nudil zanimiv pogled v začetke. Morda pa bodo zapisane besede tudi v vas, dragi bralec, sprožile nostalgijo po času, ko ste doživljali kaj podobnega.