Slovarček

Shakkei: “Izposojen pogled” je tehnika, ki so jo uporabljali japonski vrtnarji. S postavitvijo grmovja so prekrili okoliške objekte in opazovalca “prisilili”, da se je zazrl v daljavo (hribe) in le-to vključil v sam vrt.¹
Ishitateso: “Menihi, ki postavljajo skalovje”
Karesansui: “Suhi gorski potok” je peščeni, kamniti, suhi vrt.

Japonski vrtovi

Uvod

Vrtove lahko v zahodnem svetu (Evropi in Ameriki) delimo v dve skupini: na uporabne in okrasne. Okrasni vrtovi so umetelno oblikovani in jih imenujemo parki, za katere so značilni drevoredi, številne poti s počivališči, potoki, reke, okrasni predmeti; uporabni vrtovi pa so namenjeni gojenju raznih živil za osebno in množično uporabo (polja). Z njimi smo naravo preoblikovali tako, kot nam ustreza, kot ustreza našemu načinu življenja in estetskemu pogledu na svet.²

Na Japonskem so vrtovi dobili drugačno vlogo; narejeni so tako, da posnemajo naravo in ne ravno obratno.² Zgrajeni oziroma sestavljeni so iz dreves, grmov, skal, peska, umetnih grbin, ribnikov in vode. Medtem ko imajo vrtovi Zahoda vse te elemente urejene po geometrijskih načelih pa na Japonskem te ureditve ne upoštevajo, bolj se nagibajo k naravi in naravnim postavitvam.³

Japonski vrt - Erinji

Vrtovi sledijo trem osnovnim načelom: majhne dimenzije, simbolika in pomanjšanje izseka pokrajine (izposojen pogled – Shakkei) tako, da njena velikost ustreza izbranim dimenzijam. Osnovni elementi, ki se pri tem uporabijo, so pesek in kamni (skale).³ Poleg teh elementov so pogosti tudi reka oziroma potok, ribnik, most, otok, svetilke in čajna hiša ali paviljon.¹

Razdelitev vrtov

Vrtove lahko delimo na:

• Sprehajalne vrtove; opazujemo jih s poti, po kateri se sprehajamo
• Opazovalne vrtove; opazujemo jih z enega mesta, bodisi razgledne ploščadi ali pa s hiše, paviljona.¹

Poleg te delitve poznamo tudi delitev na:

• gričevnate vrtove; sestavljene iz jezerc in gričev, ki se nahajajo ob hiši
• ravninske vrtove; kjer vrt predstavlja ravnina brez omenjenih elementov.¹

Zgodovina

Prvi vrtovi

Prvi znani vrtovi segajo v obdobje Asuka (med letoma 593 in 710 našega štetja), kateri je sledilo obdobje Nara (med letoma 710 in 794 našega štetja). V tem obdobju so se oblikovali vrtovi vladarske družine in močnejših klanov. Za njih so značilni veliki bajerji, ki simbolizirajo ocean in otoki v njem. Poudarek je na obalnem pasu. V tem času je na Japonsko prispel budizem, z njim pa vpliv celine – mostovi in vodnjaki, ki imajo svoj izvor v Kitajski.³

Vrtovi v stilu Shinden-zukuri

Po končanem Nara obdobju se je prestolnica leta 794 preselila na območje Kyoto-a in pričelo se je Heian obdobje (med letoma 794 in 1185). Gre za obdobje razcveta veličastnih vrtov. Zaradi vročega in vlažnega podnebja so ljudje na območju Kyoto-a z vrtovi želeli pridobiti občutek svežine in hladu. Tako so v vrtove speljali potoke, ovalne bazene (dovolj velike, da so omogočali čolnarjenje), paviljone namenjene lovljenju rib; območje med stavbo in paviljoni pa je pokrival bel pesek, kjer se je prvotno odvijal protokol.

V tem obdobju se je razvil tudi sprehajalni vrt, ki je imel pot, po kateri so se obiskovalci lahko sprehajali in uživali v pogledih na vrt. Ta tip vrtov pogosto najdemo v templjih v obdobju Heian, Kamakura (1185 – 1333) in Nuromachi (1333 – 1573).³

Japonski vrt za sprehajanje: Rikugien

Vrtovi v stilu Jodo

V desetem stoletju se je budizem že močno razširil med aristokracijo, med katero se je razširila misel o Jodo-u (Čista zemlja). To miselnost so povzeli tudi takratni vrtovi, ki so se posluževali starodavnih Japonskih motivov. Osrednja točka teh vrtov je bajer, prek katerega je kopno povezano s otokom na sredini. Zaradi razrasta umetnosti grajenja vrtov so se pojavila tudi dela, kritike le-teh.³

Vrtovi Zen ločine

Po končanem Kamakura obdobju je prišlo do porasta vojaškega razreda in do vdora Zen duhovnikov iz Kitajske, kar se odraža na stavbah in vrtovih. Vojaki niso bili tako močno naklonjeni protokolarnim „zabavam“ kot civilisti; vrtove so radi opazovali iz hiše, vrtovi pa so bili oblikovani tako, da so bili prijetni za oko. V tem času je prišlo do porasta števila menihov imenovanih ishitateso.

Karesansui vrt Ryoan-ji v Kyoto

Obdobje Muromachi (med letoma 1333 in 1568) je poznano kot zlato obdobje japonskih vrtov. V tem času so se razvili karesansui (suhi gorski potok), suhi, peščeni vrtovi, ki so eni najbolj abstraktnih od vseh. Kamenje prikazuje slapove ali gore, beli pesek pa tekočo vodo. Karesansui postal najbolj znan tip vrtov, ki je vplival (in na katerega je vplivala) tudi na arhitekturo.³

Karesansui vrt Tofukuji v Kyoto

Čajni vrt

Obdan s tiho duhovnostjo in prepleten s čajnim obredom se je razvil čajni vrt. Zanj je značilna izbira naravnih materialov in oblik, v njem pa se nahaja tudi čajna hiša. Stopni kamni, kamnite svetilke, šopi dreves so njegove značilnosti.³

Vrtovi stila Kaiyu

V obdobju Edo (med letoma 1600 in 1868) so se razvili številni vrtovi, ki so bili povečini namenjeni fevdalni gospodi. V sredini imajo jezerce, zanj pa so značilni mogočne skale in drevesa, lahko pa so ga obdajale tudi čajne hišice. V začetku Meiji obdobja (med letoma 1868 in 1912) je v tradicionalno Japonsko vdrl Zahod, ki je s seboj prinesel prostrane vrtove z ogromnimi travniki.³

1. Japanese Garden; Wikipedia; http://en.wikipedia.org/wiki/Japanese_garden [↩] [↩] [↩] [↩]
2. Japanese Gardens In Miniature: Alice Trageser; http://www.uvm.edu/~outreach/ [↩] [↩]
3. Japan Fact Sheet; Web Japan; http://web-japan.org/ [↩] [↩] [↩] [↩] [↩] [↩] [↩] [↩]

Zapisi s podobno vsebino:

1. Karesansui
2. Suhi vrt – Karesansui
3. Karesansui – nov izgled
4. Praznični Karesansui
5. Pomladni karesansui