Lahko bi pisal o s slamo obloženem stropu stanovanja, ki ga prenavljava, ali pa o luknjah, ki skozi tla razkrivajo klet. Lahko bi pisal o novem estrihu, ki se pravkar suši, o štromarju, ki je polagal cevi za kable ali pa o podjetju, ki nama je uredil odtoke, vodo in nastavil centralno. Lahko bi pisal [...]

Lahko bi pisal o s slamo obloženem stropu stanovanja, ki ga prenavljava, ali pa o luknjah, ki skozi tla razkrivajo klet. Lahko bi pisal o novem estrihu, ki se pravkar suši, o štromarju, ki je polagal cevi za kable ali pa o podjetju, ki nama je uredil odtoke, vodo in nastavil centralno. Lahko bi pisal o prodaji starega, dobrega družinskega prijatelja, ki je pred meseci dopolnil petnajsto leto. Lahko pa bi pisal o nakupu novega, temnega, postavnega velikana. Lahko o telefonskih pogovorih, srečanjih, spletnih voščilih, ki si jih te dni izmenjavamo. Pa ne bom. Brez zamere prosim. Rajši bom objavil filmček, ki mi je danes polepšal dan. Zakaj bi namreč pametoval, pridigal, žalil, se hvalil ali pa se smilil sam sebi?