Uvod Budizem je ena glavnih religij sveta in ena najbolj poznanih, ki so se razširile iz vzhoda. Temelji na učenju Sidharte Gotame, ki je živel v petem stoletju pred našim štetjem. Njegovi nauki stremijo k odrešitvi trpljenja, ki ga povzroča življenje, s tem, da se odrečemo svojim željam in potrebam. Ime je religija prejela po [...]
Uvod
Budizem je ena glavnih religij sveta in ena najbolj poznanih, ki so se razširile iz vzhoda. Temelji na učenju Sidharte Gotame, ki je živel v petem stoletju pred našim štetjem. Njegovi nauki stremijo k odrešitvi trpljenja, ki ga povzroča življenje, s tem, da se odrečemo svojim željam in potrebam.
Ime je religija prejela po razvojni stopnji, ki jo lahko vernik doseže. Gre za Budo, razsvetljenega, popolnega, za bitje, ki je doumelo veličino resničnosti in skozi plemenito pot prišlo do stopnje miru – nirvane, s tem pa je bilo odrešeno trpljenja in je doživelo razsvetljenje. Buda lahko postane vsak, ki sledi budistično pot s tem da temeljito preuči budine besede in živi moralno življenje v skladu z naukom.
Sedeči Buda iz kitajske dinastije Tang, provinca Hebei
Cilj budizma je končati začaran krog rojstva in ponovnega rojstva, ki se imenuje samsara s tem, da se vernik prebudi, prične dojemati kakšna je resničnost in na koncu doživi osvoboditev, nirvano. Budisti v grobem sledijo poti štirih resnic in poti osmih plemenitih poti. Štiri plemenite resnice so:
- Prva resnica – Splošna človeška izkušnja je trpljenje, kar je posledica pretekle karme.
- Druga resnica – Vzrok trpljenja je človeško hrepenenje po napačnih stvareh oziroma si prizadeva za prave stvari na napačen način. Temeljna težava je okvarjen človeški čut za vrednote.
- Tretja resnica – Trpljenje lahko preneha.
- Četrta resnica – Plemenita osmera pot je pot k rešitvi.
Osmero poti pa predstavlja:
- Pravo spoznanje – priznavanje štirih plemenitih resnic,
- Pravo mišljenje – duhovno stanje miroljubja, dobrohotnosti, oddaljitve od sovraštva,…
- Pravo govorjenje – izključuje laž, nekoristno govorjenje, opravljanje,…
- Pravo obnašanje – moralno vedenje (prepoved umora, kraj in prešuštva),
- Pravi način življenja – način življenja ne sme škodovati drugim,
- Pravo prizadevanje – zatirati zle namene in spodbujati dobre,
- Prava razsodnost duha – človek skrbno razmišlja in ne popusti željam,
- Prava zbranost duha – intenzivna koncentracija pripomore k boljšemu iskanju.
V zahodnoevropskem prostoru si stalno postavljamo sledeča vprašanja:
- Je svet večen?
- Je svet končen?
- Ali Buda obstaja tudi po smrti?
- Sta duša in telo eno?
Sidartha na ta vprašanja ni želel odgovoriti, saj naj bi bili odgovori zgolj predvidevanja, ki pa ne bodo prinesle nobene koristi.
Zgodovina
Budizem je religija in filozofija, ki temelji na učenju Bude, Sidartha Gautama-e, ki je živel v petem stoletju pred našim štetjem. Kmalu po njegovi smrti se je zbral prvi budistični koncil, katerega primarna naloga je bila zbiranje učenj Bude. Skrbeli so, da se prenosu lekcij (le-te so se po stari Indijski tradicijo prenašale po ustnem izročilu) ne bi prišlo do preštevilnih napak.
Budizem v mojem življenju
Budizem me je pritegnil deloma zaradi svoje vzhodnjaške naravnanosti, deloma pa zaradi svoje miroljubnosti in usmerjenosti v posameznika. Meditacija, pozornost, sreča, življenje so prvine, ki se nekako skladajo z mojim mišljenjem. Tako sem pričel podrobneje prebirati literaturo, ki je na voljo in malce globlje spoznavati ta svet. Praktični nauki, ki jih opisuje, so na prvi pogled smešni. A smešni samo zato, ker nanje gledamo z vidika zahodne civilizacije.
Kip Sakyamuni Bude v Tawang Gompi, Indija
Praktične vaje, ki jih opisujejo budistični teksti, so na prvi pogled otročji. Zanje ne potrebujemo zahtevnih elektronskih naprav, ni nam treba kupovati pripomočkov; potrebujemo le željo, prost čas in vztrajnost. Sledenje štirim plemenitim resnicam in osmim plemenitim potem je v osnovi vse, kar naj bi potrebovali. Ne potrebujemo nobenih ekstremov, fizičnih ali psihičnih naporov, diplom, potrdil,… Zgolj željo in voljo.
No, da bi človek postal pravi budist je verjetno potrebno še marsikaj drugega. Jaz te izkušnje še nimam, tako da je ne morem posredovati, pišem le tisto, kar sem začutil ob branju literarnih del. Tu bi bilo verjetno lepo, če bi kaj več napisal kdo, ki se aktivno ukvarja z budizmom.
Zapis je shranjen pod: Razmišljanja in označen kot budizem, Duhovnost, ezoterika, zgodovina.
V budizmu (zen) lahko uspejo le neumni.
To gre nekako v stil z: “Če na poti srečaš Budo, ga ubij.”
Ja, tako nekako.
Vem, da gre za precej staro objavo (več kot dve leti nazaj), a vendarle me zanima, katere praktične nauke si imel v mislih, ko si zapisal, da so “na prvi pogled smešni”. Kako je z budizmom v tvojem življenju zdaj? Še vedno prisoten ali je interes polagoma zvodenel?
Drugače pa – tako vsebinsko kot estetsko zanimiv blog!
Prisrčni pozdravi,
S.
Pozdravljen;
Objava je resda stara, a na srečo ni zastarela. Naj se ti kar takoj zahvalim za kompliment o blogu – se trudim
Hkrati pa bi pohvalil tudi tvojega, malo jih najdeš na spletu, ki bi pisali o tovrstni “telovadniški” tematiki. Raznolikost, kakršna je ta, krepi naš dragi splet. 
Naj se kar lotim odgovarjanja. Ko sem dejal, da so nekateri nauki zahodnjaku smešni, sem mislim smešni v svoji prizemljenosti, odprtosti, kratkosti in preprostosti. V tem se prepogosto ločijo od nam bližjih religij. Primer bi bila recimo tretja resnica: “Trpljenje lahko preneha”. Enostavno, a zahodnjaku vajenemu mota življenje je trpljenje, enostavno smešna. Šele ko pričneš resneje razmišljati vidiš, da je to res resnica
Sicer pa interes za budizem s časoma ni zvodenel. Sicer se nikoli nisem formalno pridružil tej religiji niti ne sledim vsem njenim naukom, pa številne uporabljam v svojem življenju. V budizmu sem našel precej resnic, napotkov in nasvetov za svoje življenje. Tisti, ki mi ne ustrezajo, mi v skladu z nauki verjetno ne ustrezajo, ker ne morem pretrgati določenih spon, navad, ki me držijo nazaj.
Pred in po “vrhuncu” zanimanja za budizem, pa sem se zanimal za Rune. Te so me bolj potegnile v svoje vode. Po eni strani ni nikoli dobro se učiti od dveh učiteljev, po drugi pa številne nauke budizma najdem tudi v nordijskih “magijskih” vedah. Tako da ne morem reči, da sem z budizmom pretrgal vse stike, saj je še živ v mojem vsakdanu. Hkrati pa se z njim ne ukvarjam aktivno, no saj to se dejansko nikoli nisem (vključil v to religijo).
Morda je tako celo zame pravilno. Zen budisti pogosto rečejo: “Če vidiš na cesti Budo, ga ubij!”
Luka lepo si strnil razmisljanja.!
Cestitam.
Za reno razmisljanje ni nikoli dovolj znanj in izivov.
Ker sem bil kar nekaj krat v teh delih sveta me tozadevna materija se kako zanima.
Izzivov ne manjka.
Mislim, da si na pravi poti in razmisljaj naprej.
Ni vecnih odgovorov.
Cao, Tone
Hvala, Tone, tvoje besede so vzpodbuda za naprej!