Ker sem, pozabljiva duša, pri prijatelju pozabil ključe od hiše, sem jih danes zjutraj odšel iskat. Na poti nazaj sem se ustavil še pri bankomatu, ki pa žal ni deloval. Seveda se je kmalu odprla banka, pa sem stopil kar notri. Čeprav pred vhodom ni bilo še žive duše, sta me na poti do pulta [...]

Ker sem, pozabljiva duša, pri prijatelju pozabil ključe od hiše, sem jih danes zjutraj odšel iskat. Na poti nazaj sem se ustavil še pri bankomatu, ki pa žal ni deloval. Seveda se je kmalu odprla banka, pa sem stopil kar notri. Čeprav pred vhodom ni bilo še žive duše, sta me na poti do pulta že prehitela dva. Ko se tako kot tretji postavim v vrsto, me osebje prijazno vpraša: “Mar niste bili vi prvi?” Skomignem z rameni in odgovorim: “Ah, saj se mi ne mudi, jaz nisem v penziji!” Nato sem se naveličal čakanja in rajši odšel na Šmarjetno. Gozd, oprav od nočnega naliva, je bil ves zelen. Še celo svetloba, ki ga je osvetljevala, je bila zelena. Počutil sem se kot v pravljici.