Religijo dojemam kot v organizacijo vpeto smer filozofije, ki običajno k sebi pritegne večje število ljudi. Le-tem lahko bolj ali manj ustreza. Vsak posameznik se od drugih razlikuje v številnih pogledih; pa ne samo z vidika zunanjosti ali genske zasnove, ampak tudi po svojem bistvu. Te razlike so glavni razlog, da je potrebno hoditi po [...]

Runski kamen iz Vaksala (Švedska) iz 12. stoletja nosi zapis v Mlajšem Futharku.

Religijo dojemam kot v organizacijo vpeto smer filozofije, ki običajno k sebi pritegne večje število ljudi. Le-tem lahko bolj ali manj ustreza. Vsak posameznik se od drugih razlikuje v številnih pogledih; pa ne samo z vidika zunanjosti ali genske zasnove, ampak tudi po svojem bistvu. Te razlike so glavni razlog, da je potrebno hoditi po svoji poti, po poti za katero smo sami ugotovili, da nam ustreza in da nas bo pripeljala do želenega cilja.

Krščanski križ

Nisem se poglobil v vse glavne religije sveta. Prav tako nisem strokovnjak za posamezno religijo. A iz površnega pregleda vseh večjih verovanj ter iz primerjave verovanj starih civilizacij lahko potegnem številne vzporednice. Vse glavne smeri imajo namreč številne vzporednice; pot je pogosto bolj ali manj različna (razlike so posebno očitne če primerjamo religijo zahoda in vzhoda), a cilj je enak – priti do najvišje, končne stopnje obstoja. To lahko poimenujemo nebesa, lahko razsvetljenje, lahko Valhala. Številna imena za enak dosežek, številne poti do istega cilja.

Ankh - egipčanski simbol večnega življenja

Zakaj se je torej potrebno prepirati katera religija je prava? To je kot prepiranje katera pot je boljša. Za nekoga je bolj pomembno, da je cesta ravna avtocesta, drugi se rajši vozi po vijugasti cesti podeželja. Spet nekomu je pomembno, da pride na cilj hitro in se odloči za prvo, drugi pa rajši privarčuje cestnino in se odloči za lokalne poti, hkrati pa uživa v zanimivi pokrajini.

Pentagram s krakom obrnjenim navzdol

Težava pri religiji je, da vsaka bolj uspešna religija kaj kmalu postane organizacija. Znotraj nje se pojavijo ljudje, ki jim je bolj kot sledenje idealom pomembna moč. Pride do nastanka voditeljev, oblastnikov, ki odločajo o usodi tako verske organizacije kot tudi njenih članov. Saj za voditelje ni nujno pomembno da so častihlepni že od začetka, nekateri pozabijo lekcije, ki jih sami učijo, šele kasneje, nekateri pa sploh ne. Pri nekaterih organizacijah se zgodi, da voditelj tekom let dobi drugačno vizijo smeri razvoja religije in se s tem oddaljuje od njenega bistva. Seveda so pa tudi ljudje, ki s srcem vodijo svojo smer po zastavljeni poti nauka, ki ga učijo.

Sedeči Buda