Zgodovina Beseda Runa pomeni skrivnost, krovno skrivnost, ki predstavlja odgovor na glavno vprašanje našega bivanja. Rune so pisava, ki so jo uporabljala ljudstva s severa Evrope. A Rune so mnogo več. Vsaka Runa pa je tudi simbol, močno magijsko orodje, katerega ideja nam lahko pomaga pri lažjem razumevanju sveta. Več o njih si lahko preberete [...]

Zgodovina

Beseda Runa pomeni skrivnost, krovno skrivnost, ki predstavlja odgovor na glavno vprašanje našega bivanja. Rune so pisava, ki so jo uporabljala ljudstva s severa Evrope. A Rune so mnogo več. Vsaka Runa pa je tudi simbol, močno magijsko orodje, katerega ideja nam lahko pomaga pri lažjem razumevanju sveta. Več o njih si lahko preberete na moji strani o Runah.

Stara Runska abeceda, znana kot Starejši futhark

Rune naj bi ljudem predstavil Nordijski bog Odin (imenovan tudi Wotan ali Wodan), glavni bog Aesirja. Da mu je bilo dano njihovo razumevanje je žrtvoval svoje življenje in se obesil na svetovno drevo. O tem nam poje stara pesem Havamal, v kateri Odin pripoveduje kako mu je bila dano znanje Run, hkrati pa ga širi med ljudstvo. Odin je znan po tem, da je znanje, ki ga je prejel, širil med tistimi, ki niso bili sposobni prejeti tega znanja na način, ki je bil dan njemu.

Odhin, vrhovni nordijski bog

Rune so se tekom svojega bivanja med ljudmi spreminjala in nastajale so nove abecede. Stara abeceda (stari Futhark) je sestavljen iz štiriindvajsetih Run, ki smiselno urejene v tri sklope (Aett-e). Druga najbolj znana stara abeceda pa je mladi Futhark. Poleg teh, otipljivih Run, pa obstajajo še Rune, katerih ne moremo zapisati, njih idejo lahko samo začutimo. Stari nordijski čarovniki (vitki-ji) so pogosto uporabljali te Rune, a o njih zvemo samo posredno (obstajajo zgolj zapisi kot je na primer sledeči: „Ta grob čuvajo Rune, ki jih ne morem zapisati…“).

Rune v mojem življenju

Nordijska mitologija me je pritegnila zaradi dveh razlogov:

• ne oddaljuje se od življenja običajnega zahodno-evropskega prebivalca
• tesno je povezana z naravo in z življenjem samim.

Tako sem spoznal Rune, močne kozmične elemente, simbole, pisavo, orodja in na specifičen način živa bitja. Ob preučevanju njihove simbolike sem močno spremenil pogled na svet; moje življenje so tako močno zaznamovale, da sem jim posvetil celo stran.

Runski kamen iz Lingsberga

Rune so v moje življenje vstopile na malce nenavaden način. Iskal sem simbolne sisteme, ki bi jih lahko uporabil kot orodje, a mi noben ni odgovarjal. Vsi so bili preveč novi, preveč prirejeni za potrebe psihodrame (čeprav ne zanikam njihove uporabnosti in mogočnosti), sam pa sem iskal nekaj bolj prvinskega, osnovnega, naravnega. Tako sem v knjigarni našel set Run in pričelo se je preučevanje. Sprva sem se posvečal raznim Internetnim virom informacij, a sem kmalu odkril, da so le-te pogosto napačne, gledanja so zelo subjektivna in močno odmaknjena od tistega, za kar sem Rune sam imel.

Segel sem po knjižni polici in našel pisatelja Thorssona, ki je Rune prestavil na takem nivoju, kot sem sam želel. Seveda pa se je s tem moje preučevanje šele pričelo. Rune mora tisti, ki jih želi spoznati, posvojiti in jih privzeti v svoje življenje; mora z njimi živeti. Šele tedaj se mu odkrijejo njihovi pomeni in, kar je še bolj pomembno, povezave med posameznimi Runami.

Runski kamen iz Snoldelev-a, Danska

Preučeval sem pomene posameznih Run, skrivnosti, v mojem življenju in okolici. Spremenil se je pogled na veliko stvari, na nek način so mi pomagale odrasti in me hkrati pustiti tudi na stopnji otroka. Pot sem zaradi zanimanja v druge filozofije sicer opustil, a me sedaj vedno bolj vleče nazaj nanjo. Rune me ponovno kličejo k sebi.