Rad bi kar na začetku povedal, da je bila Soča precej bolj čista, ko smo kupili naš prvi družinski računalnik in da sem si ga kaj kmalu prilastil zase. S tem pa sem nase prevzel tudi odgovornost za njegovo blagostanje. Radovedna duša, kakršna sem, si nisem mogel pomagati, da ne bi od časa do časa [...]

Rad bi kar na začetku povedal, da je bila Soča precej bolj čista, ko smo kupili naš prvi družinski računalnik in da sem si ga kaj kmalu prilastil zase. S tem pa sem nase prevzel tudi odgovornost za njegovo blagostanje. Radovedna duša, kakršna sem, si nisem mogel pomagati, da ne bi od časa do časa programske opreme tudi pokvaril. Ob tem sem se kar sam zadolžil tudi za njeno ponovno namestitev. Čeprav je vsaka ponovna namestitev operacijskega sistema in spremljajočih programov dogodivščina zase, pa se do sedaj še nisem srečal z nerešljivo situacijo. A do sedaj se tudi nisem resno srečal s prenosnikom.

V lasti imam Lenovo R61, ob nakupu in pa tudi še sedaj kar zmogljiv pisarniški prenosnik. Robustne izdelave, morda malce škatlastega videza, a zelo lahke in priročne uporabnosti mi je takoj prirasel k srcu. A danes nismo tu, da bi ga hvalil. Naj na tem mestu še povem, da je prišel prednaložen z Visto Bussines ter da sem kmalu pričel spoštovati njegovo priloženo tehnologijo posodabljanja raznih gonilnikov in Lenovo programske opreme, ki pa je žal od aprila naprej molčal.

Ker je Vista vedno počasneje delovala, Lenovo je pravkar na novo vklopil svoj tok posodobitev in ker je pred vrati nova različica Fedora distribucija, sem se odločil, da bom vse skupaj malo uredil, pravzaprav izbrisal in na novo namestil. Po zagotovilih zastopstva Lenovo naj z uporabo originalnih namestitvenih CD-jev, ter ker do sedaj še nisem poškodoval skrite namestitvene particije, ne bi bilo nobenih problemov.

A takoj ko sem odstranil Linux particijo, sem s tem zmedel zapise, kje se skrita particija nahaja. Brez panike sem v računalnik vstavil originalne obnovitvene CD-je in kmalu sem že brisal in na novo nameščal Okna. Vsaj tako sem mislil, dokler mi ni prijazno obvestilo sporočilo, da se je namestitev končala, da pa ni bila uspešna. Ura je bila že pozna, ko sem se zavedal, da je šlo nekje nekaj močno narobe. Na srečo sem imel pri roki še nekaj varnostnih CD-jev lastne izdelave, ki sem jih pred časom bolj iz radovednosti kot previdnosti zapekel.

Tu se je namestitev končala brez večjih problemov in okoli prve jutranje ure sem že zrl v Okna. Kot se za previdnega človeka spodobi, sem si najprej namestil posodobitve in ponovno zagnal računalnik (uporabniki Linuxa morda ne vedo tega, ampak tu je potrebno skoraj pri vsaki posodobitvi vsaj enkrat ponovno zagnati računalnik, da se le-ta namesti). In na moje veliko veselje sem ob drugi uri zjutraj na zaslonu občudoval sporočilo, da na tem računalniku ni ne Windows particije, ne skrite Lenovo particije. Ker je bilo treba v službo, sem skrbi preložil na naslednji dan.

Utrujen od službe in poln skrbi sem se lotil novega poskusa uporabe starih, originalnih medijev. Tokrat so čudežno delovali in namestitev je potekala brez prekinitev. Ura se je tako že bližala polnoči, ko sem končno zagledal znani operacijski sistem Okna XP Profesional. Zaspan, kakor sem bil, sem potreboval kar nekaj minut, da sem ugotovil, kaj me pri tem moti. Želel sem si poslovnega razgleda, dobil pa le poslovna polkna. Besno pismo v Lenovo me je pomirilo in lahko sem zaspal. Še lepši pa je bilo naslednje popoldne, ko mi je z uporabo lastnih rezervnih medijev uspelo namestiti Visto, jo ponovno zagnati, namestiti vse dosedanje popravke (in jo vmes kakih stokrat ponovno zagnati). Hkrati mi je uspelo tudi skrčiti njen delovni prostor in tako pripraviti precej obilno mesto za Fedoro, ki izide ravno danes. In kmalu bo spet „papa okna“ in „dobrodošel pingvinček“.