Po prebrani knjigi o Nostradamusu in njegovih prerokbah si poskušam v glavi izoblikovati lastno mnenje o tematiki prerokovalcev in vedeževalcev. Če bi hotel razvrstiti vse samooklicane napovedovalce usode glede na populacijo in nadarjenost, bi kmalu videl, da tu normalna porazdelitev ne drži. Na spodnjem delu krivulje se namreč nahaja velika večina populacije, medtem ko je [...]

Po prebrani knjigi o Nostradamusu in njegovih prerokbah si poskušam v glavi izoblikovati lastno mnenje o tematiki prerokovalcev in vedeževalcev. Če bi hotel razvrstiti vse samooklicane napovedovalce usode glede na populacijo in nadarjenost, bi kmalu videl, da tu normalna porazdelitev ne drži. Na spodnjem delu krivulje se namreč nahaja velika večina populacije, medtem ko je res nadarjenih zgolj peščica. Pa še za te ne vemo ali so resnično nadarjeni ali imajo zgolj srečo.

Nostradamus naj bi spadal v skupino nadarjenih. To naj bi se videlo že za časa njegovega življenja, zares jasno pa je to postalo šele sedaj, ko se naj bi kar nekaj njegovih prerokb uresničilo. Ampak poraja se mi vprašanje, če so se resnično uresničile v dejanjih ali samo v razlagah. Zavedam se, da zaradi ene prebrane knjige nisem strokovnjak, zato moja sodba ne more biti podlaga za kakšna nadaljnja sklicevanja. A vseeno mi je knjiga dala misliti …

Prerok je pisal v šifrah. S tem je želel zavesti javnost in kler, da mu ne bi prehitro podkurili. Med te šifre spadajo astronomija, katere velik poznavalec je bil, anagrami ter namensko napačno zapisovanje besed ter imen. Že anagrami, še posebej tako imenovani delni anagrami, pripeljejo do različnih razlag med poznavalci vidčevih del. Pravzaprav lahko iz marsikatere besede skujemo celo paleto popolnoma nasprotnih si pomenov. Taisti problem pride še bolj do izraza pri napačnem črkovanju besed, saj tu različni interpretatorji najdejo različne besede in hkrati tem besedam dajejo tudi različne pomene ter težo.

Tako kmalu pridemo do situacije, ko eno samo prerokbo, zapisano v štirih kratkih vrsticah, dva poznavalca postavljata v čisto drugo obdobje. In hkrati pridemo do situacije, ko veliki vladarji na podlagi prerokb, ki so jih bolj ali manj prikrojili svojim interesom ter iz njih pobrali samo tisto, kar jim ustreza, na podlagi vidčevih besed pričenjajo vojne in se čudijo, ko jih tudi izgubijo. Še bolj zanimive pa so situacije, ko se sami razlagalci prerokb pričnejo spraševati, zakaj je o nekem francoskem palčku zapisanih toliko besed, medtem ko o njihovi veliki, vsemogočni in edini civilizirani državi onstran Atlantika napovedovalec nameni zgolj besedo in dve. Ter iščejo vse mogoče zlovešče besede o padcu nebotičnika, zastrupljeni vodi v velikem jabolku, in še bi se dalo najti kaj o črnem predsedniku – antikristu.

To pa samo kaže na preprosto dejstvo. Nostradamusove besede je očitno možno tolmačiti tako, kot subjektu najbolj ustreza. Ali to pomeni, da je pravzaprav pisal zgolj pravljice? Ali pa morda to pomeni, da njegovemu umu še vedno nismo dorasli in da še vedno preveč subjektivno gledamo na besede zapisane v ugankah. Se je tekom petih stoletij enostavno nabralo toliko različnih dogodkov in okoliščin, da so njegove besede dejansko postale meso? Ali pa je resnično videl prihodnost, a nam je preteklost še vedno preblizu, da bi lahko jasno razločili pomen njegovih besed? In za konec še zadnje vprašanje: Ali je namenoma pisal zgolj za lastno slavo, da njegove šifre uspemo razvozlati šele ko se je dogodek že zgodil?