Luka se udeleži nekega srečanja. Tam mu v oči padejo znaki staranja.

Kako veš, kdaj si pa res že star?

1. Ko greš v bar v petek ob desetih zvečer, in so razen natakarja in varnostnika vsi ostali vsaj za polovico mlajši od tebe.
2. Ko za povrh tvoja obleka, kljub temu da si se res zrihtal, bode v oči.
3. Če to ni dovolj, ko te nihče več ne razume, kaj mu hočeš povedati. Še natakar ne.

Če ta dejstva niso dovolj:

• Ko po dolgem iskanju po glasbenih televizijskih oddajah končno najdeš tisto, ki ti ustreza. Ta pa nosi naslov: We are the XX’s (namesto XX vstavi poljubno dvomestno številko, že sam tip naziva oddaje pomeni, da si zrel za Matildo).
• Ko ugotoviš, da pogrešaš dneve IRC-a.
• Ko se s prijatelji dobiš na pijači in klepetu. Resnični pijači. V živo. Brez računalnika. Ne, res, to obstaja. Res.

In če še vedno nisi prepričan:

• Ko ti na pijači s sošolci nekdo reče: “Star si toliko, kot se počutiš.”

Takrat sem utihnil, naročil še eno pivo, in se zamislil. Le kdaj sem se pričel slepiti, da sem še vedno mlad. Saj sem, ampak Planet Tuš me pa v nočnih urah vseeno ne bo videl. Razen, če bo imel kako zabavo “We are the 80′s”.

Med razmišljanjem