V prejšnjem zapisu sem na usmerjevalnik WRT160NL namestil odprtokodno strojno-programsko opremo OpenWRT ter jo usposobil za delo z našim domačim omrežjem. Danes pa mi je uspelo usposobiti tudi usmerjevalnik kot prostor za shranjevanje datotek.

Usmerjevalnik WRT160NL ima pred marsikateremu nizko cenovnemu usmerjevalniku to prednost, da ima priključek za USB naprave. To pomeni, da lahko nanj priklopimo tiskalnik, pa tudi USB ključek, spletno kamero, zvočno kartico in celo zunanji trdi disk. Ob uporabi USB razdelilca, pa bi lahko nanjo priklopili namesto ene več teh naprav. V slednjem primeru priporočajo, da ima razdelilec svoje napajanje.

Verjetno se marsikdo sprašuje, zakaj bi na usmerjevalec želel priklopiti katerokoli od teh naprav. V omrežju, kjer imamo priključenih več računalnikov za osebno rabo, lahko računamo na situacije, ko bo določen računalnik izključen ali nedosegljiv. In je če to računalnik, na katerega je nameščen tiskalnik, ali pa računalnik, ki ima shranjene za naše delo pomembne datoteke, je odgovor na dlani. Ali kupiti mrežni tiskalnik, NAS sistem ali celo strežnik, ali pa uporabiti že obstoječo opremo. In ker so vse ostale možnosti precej drage (cena NAS sistemom res pada, ampak so zaradi naravnih nesreč cene trdih diskov nemarno poskočile), midva pa sva v lasti že imela ustrezen usmerjevalnik in zunanji trdi disk, je bila odločitev precej lahka.

Sama izvedba je v principu enostavna. Na usmerjevalnik namestimo ustrezno programsko opremo, priklopimo zunanji disk ter omogočimo dostop računalnikom iz omrežja do tega shranjevalnika podatkov. A teorija se je izkazala za malo bolj zapleteno, a ne neizvedljivo. Težave, ki so se pojavile, so bile posledica nepopolnih navodil, ki so na voljo na spletu. Zato sem se odločil, da bom v tem članku spisal ustrezna navodila, ki so delovala pri meni. Uporabili bomo precej ukazov v ukazni vrstici, a ne bojte se – uporabite kopiraj in prilepi.

Na usmerjevalniku je potrebno omogočiti SSH dostop do njega, na računalniku pa si namestiti ustrezno programsko opremo. Linuxaši jo imamo, za Oknaše pa predlagam Putty SSH. Po uspešni namestitvi se z uporabo SSH prijavimo na usmerjevalnik in vnesemo geslo.

SSH dostop do usmerjevalnika

Sledi osvežitev seznama programskih paketov, namestitev potrebnih paketov (privzamemo, da bomo uporabljali zgolj USB2 naprave) za naše delo in zaganjanje in testiranje nameščenih gonilnikov:
opkg update
opkg install kmod-usb-core kmod-usb2 usbutils
insmod usbcore
insmod ehci-hcd
V primeru težav predlagam, da se obrnete bodisi name ali pa na stran z navodili za namestitev USB osnovne podpore.

Namestitev USB priklopa

Ko nam uspe namestiti in usposobiti USB priključek (pri meni je to potekalo brez težav in zgolj z izvedbo omenjenih štirih ukazov) ponovno zaženemo usmerjevalnik. Sedaj bomo namestili in priključili naš zunanji trdi disk. Namestimo ustrezne pakete, jih zaženemo in testiramo. Vedeti moramo tudi, kakšen datotečni sistem uporabljamo na zunanjem disku. V kolikor bo zunanji trdi disk vedno priključen na usmerjevalnik, predlagam EXT4. V kolikor pa ga boste iztaknili iz usmerjevalnika in priključili na računalnik z nameščenimi Windowsi, pa predlagam FAT (vfat). In če ste disk že kdaj uporabljali v okolju Windows, je datotečni sistem skoraj zagotovo FAT. In ker je takih večina, bom v navodilih uporabil le vfat datotečni sistem. Uporabniki drugih pa naj vfat zgolj zamenjajo z ustreznim (ext4).
opkg update
opkg install block-mount block-hotplug kmod-usb-storage kmod-usb-storage-extras kmod-fs-vfat
opkg install kmod-nls-base kmod-nls-cp437 kmod-nls-iso8859-1 kmod-nls-iso8859-15 kmod-nls-iso8859-2 kmod-nls-utf8

Priključimo naš zunanji trdi disk in ponovno zaženemo usmerjevalnik. Po zagonu lahko preverimo, ali je usmerjevalnik disk prepoznal. Z ukazom “lsusb” prikažemo, ali je USB priključek aktiven in kaj je na njem priključeno. Z ukazom “dmesg | grep sd” pa prikažemo, ali je usmerjevalnik prepoznal zunanji disk in kje se nahaja (običajno sda/sda1).

Prepoznavanje trdega diska

Sedaj bomo ustvarili prostor, kamor bomo programsko priključili naš trdi disk. Mapo bom poimenoval shramba.
mkdir -p /mnt/shramba
mount -t vfat /dev/sda1 /mnt/shramba -o rw,umask=000
cd /mnt/shramba
ls
Zadnji ukaz nam naj bi izpisal vsebino našega zunanjega diska – v kolikor je na njem kaj podatkov. V kolikor vrne prazno mapo, je prišlo do neke napake. Pišite mi ali pa uporabite navodila na OpenWRT strani (usb.storage). Če sedaj ponovno zaženemo usmerjevalnik, bomo ugotovili, da ne bo ponovno priključil našega trdega diska. Zato bomo z naslednjim nizom ukazov le-to povezavo shranili v njegov spomin, tako da bo disk ob ponovnem zagonu usmerjevalnika na voljo uporabnikom.
/etc/init.d/fstab stop
uci add fstab mount
uci set fstab.@mount[-1].device=/dev/sda1
uci set fstab.@mount[-1].options=rw,umask=000
uci set fstab.@mount[-1].enabled_fsck=0
uci set fstab.@mount[-1].enabled=1
uci set fstab.@mount[-1].target=/mnt/shramba
uci commit fstab
/etc/init.d/fstab start
Sedaj lahko brez skrbi ponovno zaženemo računalnik in po zagonu z ukazom “ls /mnt/shramba” preverimo, ali se je vse ustrezno zagnalo. V kolikor smo uspešni, gremo lahko naprej na deljenje datotek prek mreže. Namestili bomo program SAMBA, ki je namenjen povezovanju diskov med različnimi operacijskimi sistemi in uredili požarni zid (podrobnejša navodila na cifs.server).
vi /etc/config/firewall
S tem ukazom odpremo konfiguracijsko datoteko za požarni zid. S pritiskom tipke “i” preidemo v urejevalni način. Na dnu datoteke prilepimo spodnje besedilo:
config 'rule'
option 'src' 'lan'
option 'proto' 'udp'
option 'dest_port' '137-138'
option 'target' 'ACCEPT'
config 'rule'
option 'src' 'lan'
option 'proto' 'tcp'
option 'dest_port' '139'
option 'target' 'ACCEPT'
config 'rule'
option 'src' 'lan'
option 'proto' 'tcp'
option 'dest_port' '445'
option 'target' 'ACCEPT'
Namestimo ustrezne pakete:
opkg update
opkg install samba3 luci-app-samba
/etc/init.d/samba restart
/etc/init.d/samba enable
S tem je naš usmerjevalnik sposoben tudi deljenja datotek po svojem omrežju. Moramo mu pa še sporočiti, kaj in komu lahko dovoli dostop do njegovih datotek. Če kdo pogreša lepo, grafično urejanje sistema, si sedaj lahko oddahne. Večino bomo namreč lahko naredili kar znotraj brskalnika.

Urejanje deljenja datotek v Samba omrežju

Odpremo brskalnik na naslovu, kjer domuje naš usmerjevalnik (običajno 192.168.1.1). Prijavimo se v sistem.  V navigaciji zagledamo povezavo “Services” in pod njo tudi “Network Shares”. V osnovnih nastavitvah nastavimo ime usmerjevalnika/delilca datotek (WRT160NL), njegov opis (trdi disk na usmerjevalniku), ter delavno skupino (mora biti enaka kot jo imate ostali znotraj mreže). Brez težav lahko na “share home-directories” dodamo vrednost “0″.

Urejanje Samba predloge v LuCi

Nato se lotimo map in dovoljenj, ki naj jih imajo uporabniki. Pod osnovnimi nastavitvami se nahaja področje “Shared Directories). Dodamo novo deljenje. Nastaviti moramo ime (Shramba), pot (/mnt/shramba). Če nas varnost ne skrbi preveč, lahko dovolimo dostop vsem, tudi gostom, ki lahko pišejo in berejo podatke. Shranimo spremembe. V naslednjem zavihku “Edit template” uredimo privzete nastavitve za naš usmerjevalnik. Priporočljivo je dodati oziroma spremeniti naslednje vrstice:
null passwords = yes
local master = yes
security = share
unix charset = UTf-8
Ponovno zaženemo usmerjevalnik in na našem računalniku preverimo, ali resnično vidimo datoteke omenjenega trdega diska (Raziskovalec -> Omrežje -> WRT160NL -> Shramba). V kolikor pa gre kaj narobe, pa se lahko obrnete na nastavitveno spletno stran, name (v komentarjih) ali na forum OpenWRT skupine.