Diagram: izbira religije

Sicer sem slikico ukradel, ampak je enostavno predobra, da bi jo izpustil!

A sam ne mislim pisati o norostih, ki se pišejo v zgodovino. O neučinkovitosti demokracije, ki je vedno in povsod zlorabljena le kot orodje vladajoče manjšine. Niti nimam namena izgubljati besed o ljudeh, ki zaradi lastnih prepričanj pehajo svoje življenje v začarano spiralo. Spiralo, ki vodi v črno luknjo nesreče. Še manj želim izgubljati besede za, … mah, saj ni vredno.

Leto 2011 je bilo polno novih doživetij. Pa naj še kdo reče, da se ti ob zaspanem poležavanju po stanovanju ne more pripetiti nič novega. Meni se je rodil sin. Sin, ki bo kmalu praznoval svoje prvo leto. Ki s svojim nasmeškom razjasni nevihtno nebo in prežene skrbi, ki jih pojem družine prinese s seboj. Meni je leto 2011 prineslo ženo. Čeprav nisem nikoli verjel v obred poroke, pa je bilo doživetje neverjetno lepo in danes sem vesel, da sva se odločila za ta korak. Kajti poroka je več kot le podpis na listu papirja. Je več kot le pojedina in je več kot le zabava. To je dan, ko se slavi družina. In če sem iskren, sem vesel, da je bil poleg tudi najin sin.

Leto 2011 je bilo tudi leto, ko so padli določeni tabuji. Sam sem se pridružil peščici moških, ki so doma začasno prevzeli vlogo varuške. Z njo pa še določenih drugih “poklicev”. Biti skrbnik za otroka mi je dalo priložnost biti z njim. Biti z njim ko je vesel in ko je žalosten, ko je razposajen in ko je siten. Včasih je lažje, spet drugič težje. A nikoli mi ni žal za te dni, ko sem lahko z njim. Ko sem v prvi polovici leta še preživljal dolge ure v avtomobilu in nato kratke, a številčno bogate ure na delavnem mestu, sina skoraj nisem videl. Majhen, kot je bil, je tako ali tako jedel ali pa spal, še pestovati ga skoraj ni bilo časa. Vsaj ne, ko sem bil doma. Sedaj sem, vsaj upam tako, ta čas nadoknadil.

Leto 2011 je bilo tudi leto, ko sem oblikoval meni osebno najlepšo, pa tudi tehnološko najbolj bogato in skladno spletno stran do sedaj. BenSTAT mi je všeč. Je eden tistih projektov, pri katerih se stvari enostavno skladajo. Naročnik, moja žena, je imela idejo. Idejo mi je dobro predstavila. Čeprav se stran zgleduje po nekaterih že obstoječih straneh, pa sva ji z grafičnimi prilogami dodala novo noto. In kar je še bolj pomembno, stran je našla svoje mesto na spletu in služi svojemu namenu.

Leto 2011 je bilo tudi leto, ko sem pričel graditi program. Program žal še vedno ni dokončan. Nekaj, kar je bila na začetku preprosta ideja, se je izkazala za precej kompleksno programsko shemo, ki zaradi stalnih izboljšav pravkar doživlja popolno prenovo. A luč na koncu predora je blizu, tako da bo prva delujoča različica kmalu na voljo vsem zainteresiranim. Takrat bom o aplikaciji napisal še kakšno besedo ali dve.

Čeprav je že vse kazalo, da bo leto 2011 zapečkarsko leto, pa smo proti koncu Bubiji le dvignili svoje krake, se usedli v avto in se odpravili raziskovati širno Slovenijo. Pot nas je vodila po Prekmurju in po Primorski. Lepo je bilo zadihati slan zrak morja in videti počasi tekočo Muro.

In naj zapis o preteklem letu zaključim še z nekaj mislimi o načrtih za prihodnost. Počasi se bomo ponovno lotili narave. Vsi jo že pogrešamo. Miru v gozdovih, lepih razgledov in znoja. Ste opazili, da ko se človek znebi kilograma ali dveh znoja, takoj postane boljše volje. Anketa o naši spletni strani je dala kar nekaj odgovorov in nakazala smer, v katero naj se spletišče razvija. Če bi imel še kdo od vas čas, vas vljudno vabim, da jo rešite. Sedaj bo počasi sledilo strukturiranje novega spletišča, ki bo znalo bolj elegantno in v večji meri izkoriščati nove spletne tehnologije in polepšati in izboljšati vašo izkušnjo ob obisku naše spletne strani. Predvsem pa si želim v vsakem dnevu najti nekaj pozitivnega, nekaj, o čemer bo vredno pisati in kar si bo vredno zapomniti. Enako želim tudi vam, moji dragi bralci!

Sam sem na mojem blogu, ki ga ravnokar prebirate, objavil nič več in nič manj kot 40 objav, na naši spletni strani Pr’ Bubijih pa smo jih objavili 8.

Za zaključek tega številčnega pregleda še podatek o desetih najbolj branih objavah na spletni strani:

1. Skrivni dnevnik in Rastoče težave Jadrana Krta (Townsend, Sue) (2291)
2. Pohodi (2151)
3. Miramare in Devin (1929)
4. Naslovna stran (1635)
5. Izleti (1480)
6. Robinson Crusoe (Defoe, Daniel) (1112)
7. Potovanja (941)
8. Komarča – Komna (931)
9. Knjige (914)
10. Blejski Vintgar in Pokljuška soteska (878)

in na blogu:

1. Neuradna nadgradnja Samsung Galaxy Spica na Froyo (Android 2.2) (1502)
2. Glavna stran (1013)
3. Japonski vrtovi (663)
4. Budizem (488)
5. Zlaganje jogi rjuhe (472)
6. AccuWeather – nova stran (392)
7. Šen ali erizipel (390)
8. Alfred Nobel (362)
9. Android 2.2 in zvonjenja (351)
10. Religija Ankh – egipčanski simbol večnega življenja (335)

Bubiji se tako zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Upamo, da nas boste obiskali tudi v prihodnjem letu! Veliko sreče, lepih izletov ter dobre volje vam želimo v letu 2012!

Voščilo 2012

Ker jih operacijski sistem v osnovi (še) ne podpira, je potrebno namestiti aplikacijo LiveWallpapersPicker.apk, ki se jo brezplačno dobi na SamDroid forumu. Sledi namestitev te aplikacije na telefon in iskanje živih ozadij na spletu (na našo nesrečo jih je ogromno). Žal pa aplikacije ne more namestiti vsakdo, telefon mora imeti omogočen skrbniški dostop (po domače, mora biti rootan). Kako priti do skrbniškega dostopa (in hkrati namestiti prilagojen in naprednejši Android operacijski sistem Froyo), sem že pisal v članku z obupno dolgim naslovom: Neuradna nadgradnja Samsung Galaxy Spica na Froyo (Android 2.2). Namestitev je, seveda, zgolj na lastno odgovornost in z vedenjem, da boste s tem izničili garancijo telefona (ki pa bo tako ali tako kmalu pretekla, če že ni).

Sončni vzhod z mavrico

Sedaj pa nekaj postopkov, kako do novega, lepega, živega ozadja:

1. Kot prvo, imejte skrbniški dostop. Brez njega ne bo šlo.
2. Priporočam SamdroidMod ali, še boljše, CyanogenMod različici Androida.
3. Namestite si svoj zaganjalec aplikacij (recimo LauncherPro, AWD Launcher, …), saj privzeti pač ne podpira živih ozadij.
4. Registrirajte se na samdroid forum, kjer v temi o živih ozadjih poiščite zadnjo namestitveno datoteko (jaz sem uporabil priloženo zapisu #81).
5. Prenesite omenjeno *.zip datoteko na SD spominsko kartico.
6. Vstavite kartico v telefon.
7. Telefon ponovno zaženite v Recovery mode (pritisnite tipko za izklop telefona, kjer vam bo ponudil možnost Reboot, nato pa Recovery).
8. Izberite možnost Namesti zip iz SD spominske kartice (Install zip from sdcard), nato Izberite zip datoteko (Choose zip from sdcard) in kot zadnje poiščite prenešeno *.zip datoteko na spominski kartici.
9. Zapustite Recovery in ponovno zaženite telefon (Leave Recovery -> Reboot to system).

Izbirnik ozadij, med njimi tudi Live Wallpapers

Čestitam, sedaj ste si vklopili možnost živih ozadij na vaši Spici. Če želite preveriti, ali je nastavitev uspela, potem pritisnite in nekaj sekund držite prst na ekranu (ali za to obstaja kak računalniški izraz?). Pokazal se vam bo meni, kjer izberite Ozadja (Wallpapers). V naslednjem izbirniku bi morala biti možnost Živa ozadja (Live Wallpapers). Sedaj pa hitro na android market, kjer si naložite nekaj vam najljubših živih ozadij (iskalni pojem “Live Wallpaper” bo zadostoval). Moja najljubša so:

• Nexus Revamped,
• Starlight Live Wallpaper Free,
• Sun Rise (Free).

Seznam nameščenih živih ozadij

Slabosti živih ozadij? Za Androide iz nižjega cenovnega razreda lahko precej hitro izpraznijo baterijo. Ker nekatera porabijo precej delavnih sredstev, se lahko delovanje telefona upočasni (recimo razni akvariji znajo biti kar zahtevni).

Sončni vzhod

Pravilno izpolnjen volilni listič

Verjetno se marsikdo sprašuje, zakaj bi na usmerjevalec želel priklopiti katerokoli od teh naprav. V omrežju, kjer imamo priključenih več računalnikov za osebno rabo, lahko računamo na situacije, ko bo določen računalnik izključen ali nedosegljiv. In je če to računalnik, na katerega je nameščen tiskalnik, ali pa računalnik, ki ima shranjene za naše delo pomembne datoteke, je odgovor na dlani. Ali kupiti mrežni tiskalnik, NAS sistem ali celo strežnik, ali pa uporabiti že obstoječo opremo. In ker so vse ostale možnosti precej drage (cena NAS sistemom res pada, ampak so zaradi naravnih nesreč cene trdih diskov nemarno poskočile), midva pa sva v lasti že imela ustrezen usmerjevalnik in zunanji trdi disk, je bila odločitev precej lahka.

Sama izvedba je v principu enostavna. Na usmerjevalnik namestimo ustrezno programsko opremo, priklopimo zunanji disk ter omogočimo dostop računalnikom iz omrežja do tega shranjevalnika podatkov. A teorija se je izkazala za malo bolj zapleteno, a ne neizvedljivo. Težave, ki so se pojavile, so bile posledica nepopolnih navodil, ki so na voljo na spletu. Zato sem se odločil, da bom v tem članku spisal ustrezna navodila, ki so delovala pri meni. Uporabili bomo precej ukazov v ukazni vrstici, a ne bojte se – uporabite kopiraj in prilepi.

Na usmerjevalniku je potrebno omogočiti SSH dostop do njega, na računalniku pa si namestiti ustrezno programsko opremo. Linuxaši jo imamo, za Oknaše pa predlagam Putty SSH. Po uspešni namestitvi se z uporabo SSH prijavimo na usmerjevalnik in vnesemo geslo.

SSH dostop do usmerjevalnika

Sledi osvežitev seznama programskih paketov, namestitev potrebnih paketov (privzamemo, da bomo uporabljali zgolj USB2 naprave) za naše delo in zaganjanje in testiranje nameščenih gonilnikov:
opkg update
opkg install kmod-usb-core kmod-usb2 usbutils
insmod usbcore
insmod ehci-hcd
V primeru težav predlagam, da se obrnete bodisi name ali pa na stran z navodili za namestitev USB osnovne podpore.

Namestitev USB priklopa

Ko nam uspe namestiti in usposobiti USB priključek (pri meni je to potekalo brez težav in zgolj z izvedbo omenjenih štirih ukazov) ponovno zaženemo usmerjevalnik. Sedaj bomo namestili in priključili naš zunanji trdi disk. Namestimo ustrezne pakete, jih zaženemo in testiramo. Vedeti moramo tudi, kakšen datotečni sistem uporabljamo na zunanjem disku. V kolikor bo zunanji trdi disk vedno priključen na usmerjevalnik, predlagam EXT4. V kolikor pa ga boste iztaknili iz usmerjevalnika in priključili na računalnik z nameščenimi Windowsi, pa predlagam FAT (vfat). In če ste disk že kdaj uporabljali v okolju Windows, je datotečni sistem skoraj zagotovo FAT. In ker je takih večina, bom v navodilih uporabil le vfat datotečni sistem. Uporabniki drugih pa naj vfat zgolj zamenjajo z ustreznim (ext4).
opkg update
opkg install block-mount block-hotplug kmod-usb-storage kmod-usb-storage-extras kmod-fs-vfat
opkg install kmod-nls-base kmod-nls-cp437 kmod-nls-iso8859-1 kmod-nls-iso8859-15 kmod-nls-iso8859-2 kmod-nls-utf8

Priključimo naš zunanji trdi disk in ponovno zaženemo usmerjevalnik. Po zagonu lahko preverimo, ali je usmerjevalnik disk prepoznal. Z ukazom “lsusb” prikažemo, ali je USB priključek aktiven in kaj je na njem priključeno. Z ukazom “dmesg | grep sd” pa prikažemo, ali je usmerjevalnik prepoznal zunanji disk in kje se nahaja (običajno sda/sda1).

Prepoznavanje trdega diska

Sedaj bomo ustvarili prostor, kamor bomo programsko priključili naš trdi disk. Mapo bom poimenoval shramba.
mkdir -p /mnt/shramba
mount -t vfat /dev/sda1 /mnt/shramba -o rw,umask=000
cd /mnt/shramba
ls
Zadnji ukaz nam naj bi izpisal vsebino našega zunanjega diska – v kolikor je na njem kaj podatkov. V kolikor vrne prazno mapo, je prišlo do neke napake. Pišite mi ali pa uporabite navodila na OpenWRT strani (usb.storage). Če sedaj ponovno zaženemo usmerjevalnik, bomo ugotovili, da ne bo ponovno priključil našega trdega diska. Zato bomo z naslednjim nizom ukazov le-to povezavo shranili v njegov spomin, tako da bo disk ob ponovnem zagonu usmerjevalnika na voljo uporabnikom.
/etc/init.d/fstab stop
uci add fstab mount
uci set fstab.@mount[-1].device=/dev/sda1
uci set fstab.@mount[-1].options=rw,umask=000
uci set fstab.@mount[-1].enabled_fsck=0
uci set fstab.@mount[-1].enabled=1
uci set fstab.@mount[-1].target=/mnt/shramba
uci commit fstab
/etc/init.d/fstab start
Sedaj lahko brez skrbi ponovno zaženemo računalnik in po zagonu z ukazom “ls /mnt/shramba” preverimo, ali se je vse ustrezno zagnalo. V kolikor smo uspešni, gremo lahko naprej na deljenje datotek prek mreže. Namestili bomo program SAMBA, ki je namenjen povezovanju diskov med različnimi operacijskimi sistemi in uredili požarni zid (podrobnejša navodila na cifs.server).
vi /etc/config/firewall
S tem ukazom odpremo konfiguracijsko datoteko za požarni zid. S pritiskom tipke “i” preidemo v urejevalni način. Na dnu datoteke prilepimo spodnje besedilo:
config 'rule'
option 'src' 'lan'
option 'proto' 'udp'
option 'dest_port' '137-138'
option 'target' 'ACCEPT'
config 'rule'
option 'src' 'lan'
option 'proto' 'tcp'
option 'dest_port' '139'
option 'target' 'ACCEPT'
config 'rule'
option 'src' 'lan'
option 'proto' 'tcp'
option 'dest_port' '445'
option 'target' 'ACCEPT'
Namestimo ustrezne pakete:
opkg update
opkg install samba3 luci-app-samba
/etc/init.d/samba restart
/etc/init.d/samba enable
S tem je naš usmerjevalnik sposoben tudi deljenja datotek po svojem omrežju. Moramo mu pa še sporočiti, kaj in komu lahko dovoli dostop do njegovih datotek. Če kdo pogreša lepo, grafično urejanje sistema, si sedaj lahko oddahne. Večino bomo namreč lahko naredili kar znotraj brskalnika.

Urejanje deljenja datotek v Samba omrežju

Odpremo brskalnik na naslovu, kjer domuje naš usmerjevalnik (običajno 192.168.1.1). Prijavimo se v sistem.  V navigaciji zagledamo povezavo “Services” in pod njo tudi “Network Shares”. V osnovnih nastavitvah nastavimo ime usmerjevalnika/delilca datotek (WRT160NL), njegov opis (trdi disk na usmerjevalniku), ter delavno skupino (mora biti enaka kot jo imate ostali znotraj mreže). Brez težav lahko na “share home-directories” dodamo vrednost “0″.

Urejanje Samba predloge v LuCi

Nato se lotimo map in dovoljenj, ki naj jih imajo uporabniki. Pod osnovnimi nastavitvami se nahaja področje “Shared Directories). Dodamo novo deljenje. Nastaviti moramo ime (Shramba), pot (/mnt/shramba). Če nas varnost ne skrbi preveč, lahko dovolimo dostop vsem, tudi gostom, ki lahko pišejo in berejo podatke. Shranimo spremembe. V naslednjem zavihku “Edit template” uredimo privzete nastavitve za naš usmerjevalnik. Priporočljivo je dodati oziroma spremeniti naslednje vrstice:
null passwords = yes
local master = yes
security = share
unix charset = UTf-8
Ponovno zaženemo usmerjevalnik in na našem računalniku preverimo, ali resnično vidimo datoteke omenjenega trdega diska (Raziskovalec -> Omrežje -> WRT160NL -> Shramba). V kolikor pa gre kaj narobe, pa se lahko obrnete na nastavitveno spletno stran, name (v komentarjih) ali na forum OpenWRT skupine.