Opisi lepih kotičkov v naravi in v mestih, ki pogosto ostanejo neopaženi.
Od zadnjega vzpona na Lubnik, 1025 m visok vrh nad Škofjo Loko, je minilo že precej let. Tokrat smo se na vrh povzpeli iz vasi Breznica. Kot je značilno za vse poti, je tudi ta pot strma. A s primerno motivacijo smo uspešno premagali strmino in izpred Doma na Lubniku uživali v lepem razgledu sončnega, a vročega poletnega dne. Povratek po drugi poti je še dodatno popestril celoten pohod.
Sprehajali smo se po ozkih uličicah Kamnika. Ogledali smo si Vrtomirjev tunel, Glavni trg z vodnjakom in ruševine Malega gradu z razglednim stolpom. Po uživanju v lepem razgledu na mesto smo se spustili do Kraljevega štacjona in naprej do gradu Zaprice. Vrnili smo se v center na ulico Šutna s cerkvijo Marije Brezmadežne, odšli do rojstne hiše R. Maistra in dan zaključili pri mostu čez Nevljico.
V dolino reke Glinščice smo odšli iz Boljunca, ki velja za eno najbolj popularnih izhodišč. Izbrali smo desno gozdno pot v dolino in sledili oznakam za vas Botač. Pot se je postopoma dvigovala, s čimer smo bili deležni tudi vse lepših razgledov. Pogled na slap je bil prečudovit in smo ga brez besed le občudovali. Ob povratku smo se povzpeli še do cerkve sv. Marije na Pečeh s še lepšim razgledom.
Izhodišče najinega pohoda je bila Kriška planina. Prvi cilj je bila planina Koren s pastirsko kočo in razgledom na sosednje vrhove. Strm vzpon naju je ločil do planine Košutna s pastirskim domom, spominsko kapelico in lepim razgledom v dolino. Nad planino se nahaja vrh Košutna s še lepšim razgledom. Od tu sva se povzpela še na vrh Korena in preko grebena Jež do zadnjega cilja Velikega Zvoha.
Na lep jesenski dan smo obiskali Primorsko. Popoldne smo se izpred cerkve v vasi Smokvica podali do vrha Lačna. Začetna strmina nas je pripeljala na vrh grebena, kjer je bil trud poplačan z lepim razgledom. Pred nami je bila mirna, a ne razgledna pot, zato smo opazovali več življenja v naravi. Vrh Lačna označuje zelen, visok razgledni stolp. Pri povratku smo uživali v žarkih zahajajočega sonca.
Obiskala sva Štanjel, ki pa je bil zaradi obnov bolj ali manj predvsem eno veliko gradbišče. Sicer je pregled narejenih fotografij doma pokazal, da sva v objektiv kljub temu ujela marsikatero očarljivo podrobnost naselja v jesenskih barvah in je bil jesenski dan vseeno bolj pisan. A zagotovo bova Štanjel obiskala še kdaj drugič, ko bova lahko uživala v vseh njegovih čarih.
Ko ni časa ali vremena za potep, je čas za dobro knjigo.
Pred nami je nov kriminalni roman ameriškega pisatelja Dana Browna. Tudi tokrat v glavni vlogi nastopa profesor Robert Landgon, ki s svojim znanjem simbologije in tokrat še posebej kriptologije preučuje nenavadno smrt svojega dobrega prijatelja, bivšega učenca, pri tem pa naleti na osnovni filozofski vprašanji: »Od kje smo?« in »Kam gremo?«.